Šestindvajseta vlada Nemčije po drugi svetovni vojni bo spet tako imenovana velika koalicija, v kateri sta združeni največji ljudski stranki Nemčije. Kakšen teden prej od prvotnih načrtov so krščanski demokrati (CDU/CSU) in socialdemokrati (SPD) dosegli dogovor o prihodnji vladi. Štiri tedne po začetku koalicijskih pogajanj in šest tednov po volitvah so vodja CDU in bodoči kancler Friedrich Merz, vodja CSU Markus Söder ter sopredsedujoča njihovih koalicijskih partnerjev iz vrst socialdemokratov (SPD) Lars Klingbeil in Saskia Esken v sredo dobre volje predstavljali koalicijski sporazum, ki so ga vsi opisali kot kompromis in dobro podlago, da Nemčijo popeljejo naprej.
Po treh letih v opoziciji se CDU/CSU vrača za krmilo nemške vlade, socialdemokrati pa kljub svojemu najslabšemu volilnemu rezultatu po drugi svetovni vojni v njej ostajajo. Nova vlada se namerava še posebej osredotočati na krepitev nemškega gospodarstva, ki mu zaradi Trumpovih carin grozi v najboljšem primeru stagnacija gospodarske rasti blizu ničelne stopnje.
Nižji davki, višje naložbe
»Nemčija je dobila vlado, ki je sposobna ukrepati in je močna,« je ob predstavitvi koalicijske pogodbe menil Friedrich Merz. Koalicijska pogodbo so vsi vodilni obeh strank označili za vsebinski kompromis, Merz pa je tako opredelil tudi razdelitev ministrskih mest, saj so socialdemokrati dobili kar sedem ministrov, CDU/CSU skupaj pa devet. Vendarle je najpomembnejši element koalicijske pogodbe, kako se bo Nemčija lotila težkih gospodarskih razmer in mednarodnih okoliščin. »Ključno sporočilo Donaldu Trumpu je, da se je Nemčija vrnila. Izpolnili bomo svoje obveznosti glede obrambe in okrepili našo konkurenčnost,« je dejal Merz. Odnosi z ZDA za novo koalicijo ostajajo izrednega pomena, kar je razvidno iz sporazuma, v katerem piše, da si bodo prizadevala za srednjeročni prostotrgovinski sporazum.
Merz je poudarjal, da Nemčija ostaja vodila sila v Evropi, in svojim državljanom sporočal, da bo vlada lajšala njihove življenjske tegobe in krepila njihov položaj. V koalicijski pogodbi piše, da si bodo prizadevali za dvig minimalne urne postavke na 15 evrov, kar je bil eden temeljnih predvolilnih ciljev socialdemokratov.
Merz je napovedal nižanje davkov in dodatne spodbude za naložbe v gospodarstvu. Na tem področju svojih zahtev po višjih davkih za najbogatejše niso uveljavili socialdemokrati. Ob krepitvi gospodarskega položaja bo zagotavljanje varnosti ena temeljnih prioritet nove vlade. Še pred sklenitvijo koalicijskega dogovora sta se stranki sporazumeli o oblikovanju novega, 500 milijard evrov težkega sklada za naložbe v infrastrukturo in varnost. Koalicijski dogovor na področju varnosti določa še, da bo v okviru kanclerjevega urada ustanovljen svet za nacionalno varnost, ki bo poenostavil odločanje o zunanji in varnostni politiki.
Prav tako se je koalicija dogovorila o znižanju davka na električno energijo in omrežnine. Spodbujali bodo gradnjo plinskih elektrarn, ponovno bodo uvedene davčne olajšave za dizelsko gorivo v kmetijstvu in nove spodbude za nakup električnih vozil.
Nova migracijska politika
Koalicijska pogodba prinaša tudi novo usmeritev v migracijski politiki, ki se je sicer že začela udejanjati v minulih mesecih. Na mejah bo ostal nadzor, prav tako bodo zavračali prosilce za azil in zamrznili združevanje družin azilantov s subidiarno zaščito, je pojasnjeval Merz. Prosilci za azil bodo zavrnjeni na kopenskih mejah v sodelovanju z evropskimi sosedami, je navedeno v koalicijskem dogovoru. To je bila sicer ena osnovnih zahtev CDU. Pridobitev nemškega državljanstva bo mogoča šele po petih letih bivanja v Nemčiji in ne že po treh kot doslej. »Z novo migracijsko politiko peljemo Nemčijo pred leto 2015,« je povedal vodja CSU Markus Söder.
Pri vprašanju naborništva se koalicija ni odločila za zahtevo CDU/CSU po ponovni uvedbi takšnega reševanja kadrovske stiske v vojski. Za začetek jo želi okrepiti z mladimi, ki želijo vojaški rok prostovoljno služiti. Gre za tako imenovani švedski model, ki so ga zagovarjali socialdemokrati. Nova koalicijska pogodba prinaša še osemodstotno znižanje števila zaposlenih v javni upravi na zvezni ravni.
AfD prehitela CDU/CSU
Veselje zaradi doseženega koalicijskega sporazuma je delno okrnil javnomnenjski pelin. Glavna opozicijska stranka Alternativa za Nemčijo, ki je na parlamentarnih volitvah dosegla drugi najboljši rezultat, se je v sredo prvič uvrstila na prvo mesto na nacionalni ravni. Po rezultatih raziskave Ipsos jo podpira 25 odstotkov anketiranih, CDU/CSU je padel na 24 odstotkov. Socialdemokrati s 15 odstotki so tretji, četrto mesto si z enajstimi odstotki delijo Zeleni in Levica. x
