Prelepa pokrajina, ki jo časti domoljubno besedilo, seže na jugu vse do razgibanih bregov ob reki Savi in do vinogradov v dolini ob Dravi. »Ta čudovita je dežela Štajerska, moja draga, draga domovina,« je verz, ki sklene vsako kitico Dachsteinske pesmi (Dachsteinlied). Leta 1844 jo je spisal graški trgovec s knjigami Jakob Dirnböck (1809–1861) ob 25. obletnici delovanja Kmetijske družbe. Izvira torej iz dobe avstro-ogrske monarhije, ki se je raztezala tudi na območje današnje Slovenije. Zato v nemščini opeva tudi območja nekdanje Spodnje Štajerske, ki od oktobra 1919 ni več avstrijsko.
Dachsteinska pesem je konec minulega leta znova zadonela na avstrijskoštajerskem političnem parketu, potem ko je na deželnih volitvah zmagala svobodnjaška stranka FPÖ in prvič v zgodovini postavila tudi deželnega glavarja. Položaj je decembra zasedel lokalni prvak svobodnjakov Mario Kunasek in sklenil koalicijo s konservativno ljudsko stranko ÖVP. Vlada je že predstavila svoj politični program. Med prednostnimi nalogami je vpis Dachsteinske pesmi v deželno ustavo.
Na himno so se spomnili ob vstopu Slovenije v EU
Dieter Anton Binder, profesor zgodovine na Univerzi v Gradcu, v pogovoru za Dnevnik uvodoma opomni, da je štajerski deželni parlament leta 1929 uradno proglasil Dachsteinsko pesem za štajersko deželno himno. Čeprav je pesnitev stara 180 let, jo je treba brati tudi v luči vzpona nemškega nacionalizma in z njim povezanih ozemeljskih teženj pred drugo svetovno vojno. »Tedaj so pogosto ponavljali pregovor, da domovina ni ozka, temveč široka. Takšen miselni pristop, ki je bil posebno močan v nemških nacionalističnih krogih, so je zavestno nanašal tudi na nekdanjo Spodnjo Štajersko,« razloži Binder.
Po letu 1945 je besedilo deželne himne utonilo v pozabo, skladbo se je praviloma odigralo zgolj v inštrumentalni izvedbi. Njeno spornost so v Avstriji nazadnje osvetlili leta 2004, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Štajerska vlada je zagnala postopke za spremembo zgodovinsko preživetih verzov, na spletni strani Štajerskega pevskega društva so izpeljali glasovanje o najboljših prepesnitvah, tedanja glavarka Waltraud Klasnic je napovedala, da bodo »depolitizirano« himno prvič zapeli na odprtju deželne razstave v Lipnici dan pred vstopom Slovenije EU.
Stranka FPÖ se je uprla načrtom in sprožila zbiranje podpisov v prid nedotakljivosti originalne pesnitve, posodobitvi so nasprotovala tudi domoljubna združenja, ki so zatrjevala, da sporni verzi ne simbolizirajo ozemeljskih zahtev, ampak so del zgodovinsko preverljive skupnosti. Politična volja v prid spremembam je izzvenela. Besedilo je ostalo nespremenjeno.
Danes je Dachsteinska pesem del avstrijske domoljubne folklore. Prepeva jo tudi Andreas Gabalier, ki ga je mogoče po priljubljenosti in politični obremenjenosti primerjati z Markom Perkovićem - Thompsonom. Gabalierjeva različica Dachsteinske pesmi ima na youtubu več kot 2,2 milijona ogledov. V gojzarjih na gori »ljudski roker« s harmoniko kakopak opeva tudi ozemlje Slovenije.
Avstrijska javnost je otrpnila po volitvah
Deželna vlada namerava pesem zasidrati v ustavo in ji s tem zagotoviti najvišjo državnopravno zaščito v skrbi za dvig domovinske zavesti in v prid ohranjanju štajerskih običajev. Napovedana poteza v avstrijski javnosti ni odmevala, politične in medijske razprave ni doživela. »Avstrijska javnost je vse od lanskih parlamentarnih volitev v totalnem šoku, otrpnila je in čaka na imenovanje nove zvezne vlade,« pojasni zgodovinar Binder. »Kaj se medtem dogaja v Gradcu, zato doživi bistveno manj pozornosti, četudi gre za absurdne zamisli, ki očitno služijo zadovoljitvi tradicionalno nemškonacionalnih volilcev FPÖ.«
Gerhard Ruiss se spozna na avstrijske deželne himne. V soavtorstvu je izdal knjigo O du mein Österreich, v kateri razkriva nacionalistično, v nekaterih primerih celo zagrizeno nacifašistično ozadje pesnitev. »Četrto kitico koroške himne je denimo spisala Agnes Millonig, ki je bila zagreta nacistka in avstrofašistka že v času, ko je bila stranka NSDAP v Avstriji prepovedana,« Dnevniku razloži publicist. »Spodnjeavstrijsko himno je spisal hud nacist, a se javnosti ta podatek prikriva s prikrojenim, zavajajočim zgodovinopisjem. Avstrijska politika, tudi liberalna, o himnah sploh noče razpravljati in vztrajno tišči glavo v pesek. To je groba malomarnost.«
Aktualni načrt štajerske vlade vsebuje po njegovem prepričanju očitne protipravne elemente. »Ne moreš v ustavo vpisati teritorija, ki niti ni del države Avstrije,« je ogorčen Avstrijec. »Če bo to kljub temu storila, bo absolutno treba sprožiti presojo ustavnosti.«
Kaj o nameri štajerske deželna vlade pravi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve? Odgovora ministrstva, ki ga vodi Tanja Fajon, nismo prejeli.
