»Tudi če ZDA nadaljujejo z vedno novim višanjem carin, to ne bi imelo več nobenega ekonomskega učinka in bi šlo v zgodovino svetovne ekonomije kot šala,« je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Z drugimi besedami hoče Peking povedati, da so sedanje carinske stopnje že tolikšne, da lahko spravijo medsebojno trgovino največjih svetovnih gospodarstev, ki je bila lani vredna več kot 650 milijard dolarjev, v popoln krč.
Tega se bojijo tudi številni ekonomisti, finančniki in borzniki, kar se je v četrtek nazorno pokazalo. Ko je Trump v sredo napovedal zamrznitev napovedanih dodatnih carin za 60 držav po svetu, razen za Kitajsko, so borzni indeksi doživeli velikanske dvige, ameriški S&P denimo tretjega največjega dnevnega po drugi svetovni vojni. Toda kmalu so sledili novi padci, v največji meri zaradi zavedanja o nevarnosti, ki jo za svetovno gospodarstvo predstavlja trgovinska vojna ZDA in Kitajske. »Tveganje za recesijo je zdaj mnogo, mnogo večje kot je bilo pred nekaj tedni,« je denimo za Reuters dejal Adam Hetts iz podjetja za upravljanje premoženja Janus Henderson.
Kitajska tudi pravi, da so mogoči novi povračilni ukrepi proti ZDA, tudi če ne bo več dvigala splošne carinske stopnje. Trump je v četrtek sicer dejal, da se mu zdi dogovor s Kitajsko mogoč in da spoštuje predsednika Xi Jinpinga. Slednji pa je v petek ob srečanju s španskim premierjem Pedrom Sanchezom dejal, da je kitajski razvoj »70 let temeljil na zanašanju na nas same in na trdem delu, nikoli na darilih drugih, zato se ne bojimo nobenega nepravičnega zatiranja«. Dejal je tudi, da bi morali EU in Kitajska »skupaj nastopiti proti enostranskemu nadlegovanju«.
CNN je poročal, da je Bela hiša po svojih kanalih opozorila Peking, naj ne sprejme povračilnih ukrepov, a ni nič zaleglo. Že dva meseca naj bi tudi sporočala Pekingu, naj Xi zaprosi za telefonski pogovor s Trumpom, kar se tudi še ni zgodilo. Pri ameriškem predsedniku vztrajajo, da telefonske slušalke ne bo dvignil prvi, Peking pa to tudi zavrača, navaja CNN.
Trump je februarja in marca dvakrat dvignil splošno carinsko stopnjo za kitajske izdelke po deset odstotkov. Kitajska je odgovorila s 15 odstotnimi carinami na ameriško blago. V začetku aprila je Trump uvedel dodatno 34 odstotno carinsko stopnjo, kar je Kitajska spet izenačila. Sledila sta še dva takšna kroga, tako da zdaj znašajo letos uvedene carine obeh strani 125 odstotkov. x
