Doseženi mirovni dogovor predvideva zavezo obeh držav k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti druga druge. Že ta ugotovitev pomeni, da Armenija uradno priznava Gorski Karabah kot del Azerbajdžana. To območje je Azerbajdžan po umiku ruskih mirovnikov z bliskovito vojaško akcijo ponovno zavzel konec leta 2023, celotno armensko prebivalstvo (okoli 100.000 ljudi) se je nato v nekaj dneh izselilo v Armenijo, samooklicana republika Arcah pa je bila razpuščena leta 2024.
Ključno v sedemnajst točk obsegajočem mirovnem dogovoru naj bi bilo tudi, da naj bi določal status kopice spornih obmejnih vasi, čeprav so dejansko štiri vasi iz regije Tavuš že bile pripojene Azerbajdžanu leta 2024, kar je bil eden od pogojev Bakuja za sklenitev sporazuma. Uradno mirovni dogovor še ni bil objavljen. Baku in Erevan sta sicer še pred sklenitvijo mirovnega sporazuma začela pogajanja o demarkaciji tisoč kilometrov dolge meje.
Dogovor ni tako presenetljiv
Dogovorjen mirovni sporazum so pozdravili tako v ZDA, Evropski uniji in tudi Rusiji. »Precej nenadna napoved sporazuma o dvostranski mirovni pogodbi med Armenijo in Azerbajdžanom pravzaprav ni tako presenetljiva, kot se zdi. Pravzaprav sta tako armenska kot azerbajdžanska stran že nekaj časa vpleteni v občutljiva in težavna pogajanja o tem sporazumu. In potem ko sta minila dva pričakovana roka brez napredka, je do nedavnega preboja prišlo po končni ureditvi dveh nerešenih delov besedila,« pojasnjuje Richard Giragosian, direktor Centra za regionalne študije (RSC) iz Erevana. Obe državi sta se slednjič namreč uspeli dogovoriti tudi o umiku medsebojnih tožb na mednarodnih sodiščih in glede prepovedi napotitve »sil tretjih držav« na njuno tisoč kilometrov dolgo skupno mejo.
Sporazum kaže na šibkost Armenije
Naš sogovornik Richard Giragosian ocenjuje, da je mirovni dogovor kljub nekaterim slabostim pomemben preboj, saj daje prednost diplomaciji oboroženo silo in ga je možno razumeti, kot potezo azerbajdžanske strani za deeskalacijo in umik od ostre retorike groženj proti Armeniji. »Drugi razlog, da ta sporazum predstavlja pomemben preboj, je, da je sledil nedavni obnovitvi pogovorov o razmejitvi meje, kar je za Armenijo in Azerbajdžan prav tako zahtevno vprašanje,« pravi Giragosian.
Naš sogovornik kot temeljno slabost doseženega mirovnega dogovora opisuje sicer odsotnost kakršnega koli mednarodnega nadzora in mednarodnega jamstva. To po Giragosianovem mnenju pomeni, bodo tveganja ostala prisotna tudi po podpisu mirovnega sporazuma.
Za našega sogovornika je v tem dogovoru ključno tisto, kar v njem ni. Tam manjka vsaka omemba Gorskega Karabaha. To po njegovi oceni odraža na realno izgubo ozemlja in šibkost položaja Armenije. »Armenska koncesija za opustitev mednarodnopravnih zahtevkov in izzivov v zvezi s Karabahom kaže le na nadaljnjo oslabitev vprašanja Karabaha in na dejansko potrditev vojaške zmage Azerbajdžana pri ponovnem zavzetju Karabaha s silo,« je ocenil Giragosian.
Kako bodo rešili vprašanje koridorja Zangezur?
Mirovni sporazum sicer po znanih podatkih ne obravnava, kako urediti prometno povezljivost med osrednjim azerbajdžanskim ozemljem in njihove eksklavo Nakičevan. Vprašanje tako imenovanega »koridorja Zangezur«, ki teče po skrajno južnem ozemlju Armenija, je bilo v preteklosti tudi že predmet groženj Azerbajdžana proti Armeniji. Za Azerbajdžan je strateško pomemben ne le zaradi povezljivosti z Nakičevanom, temveč ker želijo tukaj tudi speljati del kitajske trgovinske poti.
Richard Giragosian ocenjuje, da bo prava vrednost doseženega sporazuma razvidna šele, kakšna bo njegova uveljavitev. Poudarja namreč, da ključna vprašanja kljub doseženemu dogovoru ostajajo neodgovorjena. Ta pa so, ali bo mirovna pogodba zadostna zmaga za Azerbajdžan ali pa se bodo grožnje Armeniji s strani Azerbajdžana nadaljevale. »Ker občutljiva vprašanja razmejitve meje ter obnove cestnih in železniških povezav še niso rešena, se bo naslednji izziv verjetno osredotočil na maksimalistične zahteve Azerbajdžana v zvezi s temi vprašanji. Kljub temu lahko ta sporazum, tudi ob realnih pričakovanjih, da se bodo napetosti nadaljevale, pomeni prelomnico v napredku na povojnem Južnem Kavkazu,« ocenjuje Giragosian.
Minulo nedeljo je Azerbajdžan armenske sile obtožil obstreljevanja na azerbajdžanske položaje iz južne armenske pokrajine Sjunik. Armensko obrambno ministrstvo je azerbajdžanska sporočila zavrnilo za neresnična.
