Po obsežnem mrku električnega omrežja na Pirenejskem polotoku so se pojavila vprašanja o njegovih vzrokih. Sprva so pomislili na možnost kibernetskega napada, a za zdaj niso našli nobenih znakov, ki bi to potrjevali. Glede na predhodne ugotovitve je kibernetski napad izključen, so sporočili iz španskega upravljalca omrežja Red Electrica. Tudi po besedah portugalskega premierja Luisa Montenegra ni nobenih znakov, da bi bil vzrok mrka kibernetski napad. Največ pozornosti je pritegnilo poročanje španskih in portugalskih medijev o »nenavadnem atmosferskem pojavu«. Da bi razumeli, za kaj bi pri tem lahko šlo, je treba sprva razumeti nekaj osnov o delovanju električnega omrežja.
Kaj je frekvenca in zakaj mora biti pri 50 Hz?
Ključna je vloga frekvenc v elektroenergetskem omrežju. Gre za hitrost nihanja izmeničnega toka, določa pa jo ravnovesje med proizvodnjo električne energije in porabo električne energije. V Evropi je standardna frekvenca 50 Hz, kar pomeni, da izmenični tok zamenja smer 50-krat na sekundo. Če poraba elektrike preseže proizvodnjo, začne frekvenca padati. Če je proizvodnja prevelika glede na porabo, začne frekvenca naraščati. Sistem si za obvladovanje nihanja frekvence v realnem času pomaga z uravnavanjem na obeh straneh. Če je potrebe preveč, lahko zaženejo hitre rezerve energije ali pa ustavijo določene porabnike. Če je preveč proizvodnje, jo upočasnijo.
Potrošniške elektronske naprave, transformatorske postaje in druge naprave električne infrastrukture so občutljive za električne odklone. Posledično jih je treba preprečiti, da ne pride do poškodb. Pod vrednostjo 49 Hz ali nad 51 Hz se vklopijo samodejni zaščitni mehanizmi, ki odklapljajo dele omrežja ali porabnike. Do kolapsa sistema lahko pride pod 47,5 Hz in nad 52 Hz, saj se izgubi sinhronizacija med elektrarnami. Ker je evropski sistem povezan, mora biti sinhronizirano tudi delovanje elektrarn.
Kot je za CNN pojasnil Simon Gallagher, direktor britanskega svetovalnega podjetja za energetiko, imajo električna omrežja vgrajene sisteme, ki uravnavajo delovanje omrežja. V nuji pride do lokalnih mrkov. Da je omrežje klecnilo v takšnem obsegu, kot se je zgodilo na Pirenejskem polotoku, se je moralo zgoditi nekaj res katastrofalnega. Dodal je še, da električnega mrka takšnih razsežnosti v Evropi še ni bilo. Najbližje tokratnemu izpadu je mrk, ki je leta 2003 prizadel severovzhod ZDA in dele Kanade.
Kaj so inducirane atmosferske vibracije?
To nas končno privede do »atmosferskih pojavov« oziroma induciranih atmosferskih vibracij. »Načeloma gre za pojav, pri katerem hitre spremembe vremenskih razmer, kot so temperatura ali hitrost vetra, povzročijo nihanja na daljnovodih. Te vibracije lahko povzročijo mehanske poškodbe in motnje v električnih sistemih, kar lahko vodi tudi do obsežnih izpadov električne energije,« so nam pojasnili pri Elesu. To nihanje naj bi odpravljali dušilci vibracij, ki jih v obliki uteži vidimo na daljnovodih, ampak včasih je vibracij preprosto preveč. Če nihanje privede do resonance, lahko pride do motenj v električni stabilnosti. Lahko nastajajo tudi kratki stiki. Če vibracije vplivajo na tok ali napetost na kritičnem delu omrežja, lahko nastanek teh novih težav povzroči še sinhronizacijske napake v omrežju.
Inducirane atmosferske vibracije so le ena od mogočih razlag. Pojavljajo se tudi ugibanja, da bi mrk lahko povzročila nepričakovana povečana proizvodnja sončnih elektrarn v Španiji. Tudi nenadni izbruh proizvodnje bi lahko povzročil neravnovesje med proizvodnjo in porabo, kar bi prav tako lahko spremenilo frekvenco omrežja in povzročilo težave pri sinhronizaciji.
V Sloveniji zadnji večji mrk zaradi žleda
V družbi Eles ne želijo špekulirati o vzrokih za razpad sistema na Pirenejskem polotoku, dokler se španski in portugalski operater ne opredelita do tega. Preiskava okoliščin lahko traja več tednov ali celo mesecev. Poročilo o vzrokih dogodka, ki se je zgodil junija lani na območju Balkana, je bilo objavljeno šele februarja letos. »Pojava, ki ga kot domnevni vzrok za razpad portugalskega in španskega sistema navajajo tamkajšnji mediji, v slovenskem prostoru doslej nismo zabeležili v obsegu, ki bi povzročil težave pri delovanju prenosnega sistema,« pojasnjujejo v Elesu, dodajajo pa, da se s prehodom v brezogljično družbo pojavljajo novi izzivi, sistemski operaterji pa se nanje odzivajo z nadgradnjami omrežja. »Prav zaradi teh prizadevanj družbe Eles, sistemskega operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, je verjetnost električnih mrkov v Sloveniji majhna, ne moremo pa je izključiti,« so še povedali.
V Sloveniji popolnega električnega mrka nismo doživeli že več desetletij, so pa se dogajali manjši mrki z zelo omejenimi lokalnimi posledicami, ki so bile odpravljene v nekaj urah. Zadnji večji električni mrk se je pri nas zgodil leta 2014 zaradi žleda. Vendar je takrat prišlo do fizičnih poškodb distribucijskih naprav, sanacija pa je bila zaradi obsega poškodb in neugodnih vremenskih razmer precej otežena in dolgotrajna.
