Izraelski obrambni minister Israel Kac je v sredo napovedal, da bo vojska razširila operacije v Gazi in med svoja varnostna območja vključila še nove, velike dodatne predele, kar zahteva selitve prebivalstva. Ni jasno, kakšna natančno bo usoda teh območij in ali jih misli Izrael anektirati, izraelska organizacija za človekove pravice Giša pa navaja, da je Izrael doslej prevzel nadzor nad 62 kvadratnimi kilometri Gaze ali nad eno šestino vsega njenega ozemlja, poroča Reuters.

»Da bi enklavo očistili teroristov in njihove infrastrukture, bomo zavzeli več območij in jih vključili med varnostna območja Izraela,« je dejal obrambni minister Israel Kac. »Pozivam prebivalce Gaze, naj pomagajo izgnati Hamas in osvoboditi vse talce,« je dodal. Izraelska vojska je od Palestincev na jugu enklave, tudi od tistih iz mest Rafa in Kan Junis, že v ponedeljek zahtevala, naj se umaknejo proti severu. V torek jih je v arabščini pozvala: »Ne poslušajte Hamasa, ki vam poskuša preprečiti, da bi se umaknili, ker hoče, da bi bili živi ščit. Takoj se umaknite z označenih območij!«

Na severu Gaze je izraelski letalski napad v Džabaliji na kliniko agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) zahteval najmanj 19 mrtvih, od tega 10 otrok, navajajo Hamasove zdravstvene oblasti. V vsej vojni, ki traja skoraj dve leti in pol, je bilo ubitih več kot 50.000 Palestincev, dodajajo.

Izrael je pred dobrima dvema tednoma nepričakovano prekinil dvomesečno premirje v Gazi, v času katerega je Hamas izpustil 33 talcev za skoraj 2000 Palestincev iz izraelskih zaporov, kjer jih je še 7700. Hamas naj bi imel še več deset živih talcev. Forum njihovih izraelskih družin se je na Kacevo sporočilo o širitvi vojne v Gazi odzval z javnim pismom vladi, ki se začne takole: »Ali ste se odločili žrtvovati ugrabljene, da bi zavzeli ozemlje?« Med drugim avtorji pisma ne razumejo, kako lahko vlada pošilja vojake »v kraje, kjer so se že tolikokrat borili«.

Kdo na Zahodnem bregu gradi nezakonito?

Kac je skupaj s skrajno desnim finančnim ministrom Bezalelom Smotričem tudi obiskal palestinski Zahodni breg (Judejo in Samarijo, kot to območje imenujejo v Izraelu), ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967. »Ne bomo prenehali skrbeti za varnost (judovskih) priseljencev in ne bomo dovolili palestinskim oblastem, da bi z nezakonitimi gradnjami ogrožale (judovske) kolonije,« je dejal Kac. »Judeja in Samarija sta zibelki naše domovine, svetopisemski deželi. Tu bomo ostali,« je dodal. Smotrič, ki se zavzema za priključitev Zahodnega brega Izraelu, je izjavil, da je bilo lani izvedeno rekordno rušenje »nezakonitih arabskih gradenj« na Zahodnem bregu, kjer živi okoli tri milijone Palestincev in pol milijona judovskih priseljencev.

EU in Velika Britanija odločno obsojata širjenje judovskih kolonij na Zahodnem bregu. Britanski zunanji minister David Lammy je v britanskem parlamentu tudi ostro napadel pozive k priključitvi tega palestinskega ozemlja Izraelu, ker da »vodijo k nasilju in onemogočajo nastanek palestinske države«. Velika Britanija je delno ustavila izvoz orožja v Izrael. V torek pa je Warren Stephens, Trumpov kandidat za veleposlanika v Londonu, med zaslišanjem v senatu vlado laburista Keira Starmerja pozval​, naj si premisli, in dodal, da je nad izjavami zaskrbljen. To je bil odziv na zahtevo republikanskega senatorja Ricka Scotta, naj Stephens, če bo enkrat veleposlanik v Londonu, Veliko Britanijo »pouči« glede tega vprašanja.

Šef tajne službe za en dan

V Izraelu se medtem nadaljuje iskanje novega šefa varnostnoobveščevalne službe Šin Bet. Začasno jo bo vodil pomočnik Ronena Bara, ki ga je 20. marca, po treh letih in pol vodenja, Netanjahu odstavil (menda zato, ker je Bar pripravljal preiskavo proti njemu v zvezi s krivdo za Hamasov pokol 7. oktobra 2023). V torek je sicer Netanjahu brez pojasnila po samo enem dnevu umaknil imenovanje viceadmirala Elija Šarvita. Najbrž je problem v tem, da se je Šarvit udeležil protestov proti vladnim posegom v sodno vejo, prav tako je Šarvit kritiziral podnebno politiko ameriške vlade, rekoč: »Trump vodi Zemljo v pogubo.« Netanjahujevo izbiro Šarvita so takoj kritizirali v ameriškem senatu, kjer je Lindsey Graham dejal: »Nihče ne podpira Izraela bolj kot predsednik Trump. Izjave Elija Šarvita o njem in njegovi politiki bi lahko ustvarile nepotrebne napetosti v kritičnem trenutku. Izraelskim prijateljem svetujem, naj si premislijo.« Manj kot 24 ur kasneje je Netanjahu to tudi storil. 

Netanjahu kljub tiralici prišel v EU

V sredo je premier Benjamin Netanjahu prispel na štiridnevni obisk na Madžarsko. Amnesty International poziva oblasti v Budimpešti, naj ga aretirajo. Toda že dan zatem, ko je bila 21. novembra lani proti njemu izdana tiralica haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi zločinov proti človeštvu v Gazi, ga je madžarski premier Viktor Orban povabil na obisk in mu zagotovil, da je na Madžarskem varen. Očitno je premier judovske države Orbanu oprostil antisemitske izpade, uperjene proti ameriško-judovskemu milijarderju madžarskega rodu Georgeu Sorosu.

Priporočamo