»Dobro je imeti prijatelje za sosede,« je ob čestitki Viktorju Orbanu za zmago na volitvah zapisal slovenski premier Janez Janša. Bil je eden redkih evropskih politikov, ki mu je čestital za zmago. To sta danes storili še skrajna desničarja Marine Le Pen in Matteo Salvini ter ruski predsednik Vladimir Putin. Drugod iz Evrope čestitk avtoritarnemu premierju niso pošiljali. V evropski komisiji so bili povrh tudi redkobesedni o madžarskem programu za okrevanje po pandemiji koronavirusa, ki ga še vedno preverjajo, pozitivna ocena pa je predpogoj za sprostitev milijardnih sredstev Madžarski.
Te bo Viktor Orban po svoji veliki zmagi, ki jo je opisal kot takšno, ki »se vidi z lune, morala pa bi se tudi v Bruslju«, še kako krvavo potreboval. Za vnovično dvotretjinsko večino v parlamentu (s 53,29 odstotka dobljenimi glasovi je Fidesz dobil 135 poslanskih mest v 199 članskem parlamentu), je namreč razmetaval veliko predvolilnih bonbončkov.
»Orban je porabil veliko političnih in gospodarskih rezerv. Proračunski deficit je podivjal, soočen pa je tudi s problematičnim mednarodnim gospodarskim okoljem. Krvavo potrebuje sredstva iz Evropske unije, ki jih Madžarska in Poljska še nista dobili,« ocenjuje Peter Kreko, direktor Political Capital Institute iz Budimpešte. Toda vprašljivo je, ali bo do teh sredstev kar preprosto lahko prišel. V svojem zmagovalnem govoru je bruseljske birokrate, mednarodne medije in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskaga opisal za svoje nasprotnike na teh volitvah. Nič ne kaže, da bi se kaj spremenil in to kljub temu, da je izoliran bolj kot kadar koli prej. »Orban upa, da bo Bruselj razumel sporočilo, da ne bo spremenil svoje zunanje politike in politike glede vladavine prava,« meni Kreko
Velike izgube opozicije
Zgolj 35 odstotkov glasov za opozicijo šestih strank pod vodstvom Petra Marki-Zaya – ta je celo izgubil v svojem okrožju Hodmezovasarhelyja, kjer je župan – predstavlja hud poraz. Opozicija je sicer dobila več glasov v Budimpešti, ki je večinoma ostala opoziciji naklonjena prestolnica, a si je uspela zagotoviti zmago le še v okrožjih Pecsa in Szegeda. V volilni opazovalni misiji Organizacije za varnost in sodelovanje so v vmesnih zaključkih ugotovili, da je volilni dan sicer potekal mirno, vendar je v volilni kampanji prišlo do velikega prekrivanja sporočil vladne koalicije z vladno informacijsko kampanjo, s čimer se je zabrisala meja med državo in stranko, Fidesz pa je tako dobil neprimerno prednost. Ob netransparentnem financiranju volilne kampanje s strani tretjih oseb so kritizirali tudi dejstvo, da se volivci zaradi pomanjkanja razprav med kandidati niso mogli zadosti informirani odločiti, koga naj volijo.
Ob institucionalizirani medijski podpori Kreko kot razlog, da je Orban uspel zmagati s takšno večino, ki je bila presenetljiva tudi za Fidesz, navaja še nesposobnost opozicije, da bi mobilizirala volivce, hkrati pa omenja še kampanjo lažnih trditev vlade, ko se je začela vojna v Ukrajini, da namreč opozicija hoče državo popeljati v vojno, prekiniti plinske pogodbe z Rusijo in da se je skupaj z Zelenskim zarotila proti Orbanu. Kampanja okoli materialne in zasebne varnosti se mu je obnesla: »Fidesz je dobil 100.000 glasov več kot leta 2018. To je Orbanova največja zmaga tako v odstotkih kot po številu volivcev. Po drugi strani pa je opozicija v državi desetih milijonov prebivalcev izgubila 900.000 glasov, kar je gromozanska izguba. Jobbikovi volivci so se premaknili k stranki skrajne desnice,« pravi Kreko.
Bo parlament sploh še lahko opravljal svojo nalogo?
Marta Pardavi, sopredsedujoča Helsinškemu monitorju Madžarske, se sprašuje, ali bo naslednji parlament s tako razdeljenimi glasovi sploh še lahko opravljal svojo funkcijo. »Težko je oceniti, ali bo ta koalicija vzdržala,« ocenjuje in dodaja, da je tudi odprto vprašanje, kdo bo prevzel vlogo voditelja opozicije, saj bo verjetno veliko politikov iz prvih opozicijskih vrst sčasoma izginilo. Vprašanje zanjo je tudi, kaj lahko sedaj stori Evropska unija, saj popuščanje in dialog z avtokrati ne deluje. Prepričana je, da Evropska unija mora uporabiti tudi mehanizem pogojevanja izplačil evropskih sredstev z vladavino prava, ki ga pred volitvami ni uporabila. »Če ga ne bo, bo morda prišlo do še več razočaranja,« pristavlja.
Ena dobra plat volilne nedelje je vendarle bila. Vzporedni referendum o spornem Orbanovem zakonu o LGBTIQ je spodletel, ker zanj ni glasovala polovica vseh volivcev. Ker je zakon že v veljavi, pa je je bil referendum o njemu namenjen zgolj mobilizaciji volivcev, pojasnjuje Pardavijeva. A civilna družba je pozivala k oddajanju neveljavnih glasovnic in temu so do določene mere sledili tudi Fideszovi volivci. x
