Že odgovor na prvo novinarsko vprašanje Donaldu Trumpu sinoči na njegovem floridskem posestvu Mar-a-Lago je odmeval daleč izven ZDA. Ko je novinarja zanimalo, ali lahko zagotovi, da ne bo uporabil vojaške ali ekonomske prisile pri poskusu pridobivanja nadzora nad Panamskim prekopom in Grenlandijo, o čemer je govoril v zadnjih tednih, je odvrnil nikalno. »Ne morem zagotoviti ničesar od tega ... morda bo treba kaj storiti,« je rekel. O obeh ozemljih je dejal, da ju ZDA potrebujejo za ekonomsko oziroma nacionalno varnost. O nedavno umrlem ameriškem predsedniku Jimmyju Carterju (državniški pogreb bo jutri) je dejal, da je volitve leta 1980 verjetno izgubil, ker je sklenil dogovor o prepustitvi Panamskega prekopa Panami. Pred tem so imele ZDA od začetka 20. stoletja ob prekopu suvereno območje, veliko več kot 1400 kvadratnih kilometrov z lastnim guvernerjem, upravo, šolami ... Trump trdi, da je nadzor nad prekopom zdaj prevzela Kitajska, ker ima podjetje iz Hongkonga koncesijo za pristanišči na pacifiški in atlantski strani prekopa.
Meja med ZDA in Kanado je »umetno narisana črta«
Glede Grenlandije se je Trump vprašal, ali Danska sploh ima zakonsko pravico do tega ozemlja. »Če jo ima, jo mora opustiti, ker jo (Grenladijo) potrebujemo za nacionalno varnost ... za obrambo svobodnega sveta,« je rekel, ker da je območje preplavljeno s kitajskimi in ruskimi ladjami. Če se Danska ne bi strinjala, pa ji je zagrozil z »zelo visokimi carinami«. Dejal je tudi, da bi prebivalci Grenlandije verjetno glasovali za neodvisnost od Danske in potem priključitev k ZDA, o čemer ni podatkov. Včeraj je bil na obisku na Grenlandiji sicer njegov sin Donald mlajši. Dejal je, da gre za zasebni obisk, srečanj z uradnimi predstavniki ozemlja ni bilo na dnevnem redu.
Trump je zadnje čase govoril o Kanadi kot mogoči 51. zvezni državi ZDA. Včeraj je dejal: »Kanada in ZDA – to bi bilo res nekaj. Izbrišeš to umetno narisano črto (mejo, op. a.) in pogledaš, kako bi bilo to videti. In bilo bi mnogo boljše za nacionalno varnost.« Na novinarsko vprašanje je izključil uporabo vojske za dosego česa takšnega, dejal pa, da bo uporabil ekonomsko prisilo za zmanjšanje ameriškega trgovinskega primanjkljaja. »Kupujemo tam narejene avtomobile, mleko, les ... ne potrebujemo jih, vse to imamo tu,« je dejal in trdil, da se Kanada zanaša na ZDA za zagotavljanje varnosti. Dejal je, da bi bilo vse to sprejemljivo, če bi bila Kanada ameriška zvezna država, tako pa ne. Podobno je napovedal ukrepe za zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja z Evropsko unijo.
Dejal je tudi, da bo predlagal preimenovanje Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv.
Razumevanje za Rusijo
O vojni v Ukrajini je dejal, da »lahko razumem, kako se je Rusija počutila«, ko se je začelo govoriti o članstvu Ukrajine v zvezi Nato. Po njegovem je bilo pri Rusih že pred Putinom »vklesano v kamen«, da se to ne sme zgoditi. Odločitev o odprtju poti Ukrajine v Nato je pripisal Bidnu (zavezništvo je v resnici vrata članstvu Ukrajine odprlo na vrhu leta 2008). Dejal je tudi, da bi morala Evropa dati Ukrajini bistveno več denarja od ZDA, ker da nanjo dogajanje vpliva mnogo bolj. »Mi imamo vmes dva oceana,« je dejal Trump.
Glede Gaze pa je nekajkrat svaril, da bo »izbruhnil cel hudič«, če Hamas ne izpusti izraelskih talcev do 20. januarja, ko bo prisegel na položaj. Več o tem pa ni hotel reči.
