Šesterica turških opozicijskih strank je včeraj, dobrih pet mesecev pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami v Turčiji, pilila svoj skupni volilni program. Dokončno ga še niso potrdili, prav tako še niso imenovali skupnega predsedniškega kandidata za prihajajoče volitve, ki bodo zaradi letošnje stote obletnice ustanovitve moderne turške republike še posebej prelomne. Vladajoča stranka AKP in predsednik Recep Tayyip Erdogan si prav zaradi te simbolične obletnice še toliko bolj želita vnovično zmago na volitvah, s čemer bi se že dvajset let trajajoča vladavina Erdogana (sprva na premierskem mestu, nato na predsedniškem) podaljšala za nadaljnjih pet.
Nadaljevanje Erdoganove vladavine želi preprečiti šestčlanska opozicija, ki si je za cilj postavila zmago na volitvah, s katero želi po uvedbi predsedniškega sistema Turčijo popeljati nazaj v parlamentarni politični sistem. Toda opozicijsko zavezništvo, v katerem je najmočnejša politična sila Republikanska stranka Kemala Kiricdarogluja, ima težavo izbrati skupnega kandidata za predsedniške volitve. Ta je bil že na dosegu roke, a jo je turško pravosodje, ki je po političnih spremembah v rokah vladajoče AKP, opozicijskemu šestercu krepko zagodlo z obsodbo najresnejšega Erdoganovega protikandidata, carigrajskega župana Ekrema Imamogluja.
Po obsodbi novi očitki
Priljubljeni 52-letni župan, ki pripada opozicijski stranki CHP in je na županskih volitvah leta 2019 premagal protikandidata AKP, je bil obsojen zaradi razžalitve uradne osebe na poldrugo leto zapora in na prepoved opravljanja politične funkcije. Po decembrski obsodbi se je Imamoglu pritožil na višje sodišče in dokler to ne bo presodilo glede pritožbe, lahko še naprej opravlja župansko funkcijo. Šlo je za politično motivirano obsodbo, s katero se je Erdogan poskušal znebiti glavnega predsedniškega tekmeca, turška opozicija pa je sedaj v dilemi, kako naprej. Še vedno se kot možen skupni kandidat pojavlja tudi župan Ankare Mansur Javas, vendar bi bil Imamoglu verjetno prva izbira šesterca. V Turčiji namreč velja, da lahko tisti, ki zmaga v Carigradu, vlada tudi celotni državi.
Imamoglujeva kandidatura še ni povsem izključena, a bi opozicija z njo veliko tvegala. Na takšno tveganje pa očitno ni pripravljena AKP. Proti Imamogluju se pojavljajo že novi očitki, da v carigrajski mestni upravi zaposluje »teroriste«. Začela se je preiskava več kot 1600 zaposlenih, Imamoglu je tudi te obtožbe opredelil za politično motivirane, njihov cilj pa je, da se ga politično onesposobi in zamenja na županskem položaju. Za določitev svojega kandidata ima opozicija vendarle še nekaj časa. Kandidaturo morajo namreč vložiti najkasneje šest tednov pred volitvami 18. junija.
Onemogočanje delovanja HDP
Imamoglu ni edini, ki je doživel politične pritiske. Ob tem, da Erdogan celo napoveduje, da bi utegnili volitve premakniti na maj ali celo april – opozicija bi imela tako manj časa za mobilizacijo svoje volilne baze – se ost vladajoče politike usmerja tudi proti edini prokurdski stranki, ki ji je na zadnjih volitvah uspelo dobiti tudi veliko glasov sekularnih Turkov. Prokurdski stranki HDP, tretji največji v turškem parlamentu, so včeraj po sodni odločitvi zamrznili vse bančne račune. Naslednji teden bo začelo ustavno sodišče presojo o prepovedi HDP zaradi domnevnih vezi s Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki je v Turčiji opredeljena za teroristično. Poleg prepovedi stranke želi državno tožilstvo prepovedati tudi politično delovanje 450 članov HDP. Več tisoč jih je bilo zaradi domnevnih vezi s PKK že obsojenih v minulih letih. HDP sicer ni del šestčlanskega opozicijskega zavezništva, a njihova prizadevanja za zamenjavo AKP na oblasti podpira.
Medtem ko se stopnjujejo politični pritiski vladajoče stranke, pa vlada v razmerah hude gospodarske krize začenja deliti številne predvolilne bombončke. Najdražji od njih je možnost hitrejšega upokojevanja. Poslej se bo namreč lahko upokojil vsakdo, ki je dvajset let delal in ves ta čas tudi plačeval prispevke. Doslej veljavna minimalna upokojitvena starost 58 let za ženske oziroma 60 let za moške je tako postala irelevantna. Samo letos bo v pokoj lahko odšlo več kot dva milijona zaposlenih, kar bo na koncu državni proračun stalo več kot deset milijard dolarjev. Prav tako je vlada z januarjem povečala minimalno plačo. Dvignili so jo za slabih 55 odstotkov, na 430 evrov na mesec. Za 30 odstotkov pa je dvignila plače javnim uslužbencem in pokojnine nekdanjih zaposlenih v javnem sektorju.
