Zahodni Afriki še vedno grozi vojna večjih razsežnosti. Države, ki so v tem izjemno revnem delu sveta pod vodstvom Nigerije združene v demokratični blok in v gospodarsko skupnost Ecowas, so včeraj na vrhu v Abudži, glavnem mestu Nigerije, razpravljale o tem, ali naj nadaljujejo doslej neuspešne poskuse, da se začnejo pogajanja s pučisti v Nigru, ali pa naj se bolj resno pripravijo na vojaško posredovanje, s čimer so zagrozile že nekaj dni po puču 26. julija. Sicer sta za sodelovanje v takšni nevarni vojaški pustolovščini med enajstimi članicami Ecowasa poleg Nigerije, ki bi vodila ta napad, pripravljena le še Senegal in Slonokoščena obala.
Grozila bi nova velika vojna
Predsednik Nigerije Bola Tinubu, ki vodi tudi Ecowas, je po vrhu v Abudži poudaril, da nobena opcija v prizadevanju po vrnitvi ustavnega reda v Niger ni izključena, uporaba sile pa naj bi prišla v poštev le v skrajnem primeru. Ecowas tako daje prednost pogajanjem s pučisti, do katerih pa za zdaj ni prišlo. »S svojo zavezanostjo demokraciji, človekovim pravicam in blaginji prebivalcev Nigra dajemo prednost pogajanjem in dialogu,« je še dejal 71-letni Tinubu.
Tudi ZDA in EU obžalujeta, da pučisti v Nigru zavračajo diplomatska prizadevanja. Sicer bo EU, ki namenja največ pomoči za to tretjo najrevnejšo državo na svetu, ukinila izplačevanje finančne pomoči Nigru za javno upravo in šolstvo. Puč pa ne obeta nič dobrega za prebivalce tudi zato, ker se bodo povečale agresivnost džihadistov in medetnične napetosti. Navsezadnje so odstavljenega predsednika Mohameda Bazouma, ki ga imajo pučisti še vedno zaprtega v predsedniški palači, Nigrci demokratično izvolili.
A napad Ecowasa na Niger bi lahko povzročil vojno velikih razsežnosti, ker bi tamkajšnje pučiste lahko podprle druge tri proruske vojaške hunte iz sosedstva. Mali, Burkina Faso, Gvineja in Niger tvorijo tri milijone kvadratnih kilometrov velik sklenjen pas držav s pučističnimi režimi. Če dodamo še prorusko in nedemokratično 50-milijonsko Alžirijo, severno sosedo Nigra, potem gre za sklenjeno ozemlje, ki je veliko večje od ozemlja vseh članic EU.
Čas na strani pučistov
Zelo slabo bi tudi bilo, če bi Ecowas, ki v zadnjih treh letih ni nič ukrenil proti državnim udarom v Maliju, Burkini Faso in Gvineji, dovolil še pučistični proruski režim v Nigru. Na tak način se namreč spodbuja nastanek novih proruskih in pučističnih režimov po Afriki.
Čas pa dela za pučiste, saj jih – morda tudi zaradi propagande s pomočjo ruskega Wagnerja – vse bolj podpirajo študentske organizacije, sindikati, poklicna združenja in tudi dosedanja opozicija. Podobno kot v Maliju, Burkini Faso in Gvineji so pučisti priljubljeni zlasti med naivno mladino. Sicer so se v zadnjih treh letih državni udari v Maliju, Burkini Faso in Gvineji zgodili po tem, ko so množice v teh državah že dolgo izražale svoje nasprotovanje Franciji in naklonjenost Rusiji. V Nigru pa se je najprej zgodil puč, šele potem so množice začele zažigati francoske zastave in mahati z ruskimi. Množice vseh teh držav, v veliki meri neupravičeno, zvračajo krivdo za vse, tudi za hudo revščino, na nekdanjo kolonialno gospodarico. Poleg tega povsem napačno menijo, da bo Rusija uspešnejša v boju z džihadisti kot Francija.
