V članku, v katerem analizirajo življenje in delo pokojnega papeža, so mu očitali številne »grehe«, ki mu jih, kot navajajo, »hrvaški pravoverni nacionalisti« ne morejo oprostiti. Med drugim so papežu Frančišku očitali licemerstvo, saj naj bi se po njihovem mnenju predstavljal kot blizu malim in odrinjenim ljudem ter zagovarjal skromnost, a hkrati užival v druženju z vplivneži na dogodkih, kot je srečanje v Davosu.
Posebej ostro so kritizirali ravnanje Cerkve v času pandemije, ko naj bi vernike zapustila s prepovedjo mašnih slavij in spodbujanjem cepljenja.
Osrednji očitek pa se nanaša na odnose papeža Frančiška s Srbsko pravoslavno cerkvijo, zlasti v povezavi z zaustavitvijo kanonizacije blaženega Alojzija Stepinca. V članku navajajo, da je papež »izročil« Stepinca Srbski pravoslavni cerkvi in s tem, po njihovem mnenju, užalil in ponižal Hrvate.
Glavni urednik tednika Ivica Marijačić je v uvodniku zapisal, da papež Frančišek ob obisku Sarajeva leta 2015 ni pokazal empatije do hrvaških katoličanov in ni omenil njihovega trpljenja v vojni. Kot posebno ponižanje izpostavlja odločitev, da se vprašanje kanonizacije Stepinca preda v presojo Srbski pravoslavni cerkvi, ter dejstvo, da je papež patriarha Irineja označil za »velikana«.
V zaključku urednik Marijačić poudarja, da bo papež Frančišek verjetno v hrvaški zavesti ostal zapisan kot »najslabši papež« in da »ni vreden niti ene hrvaške solze«.
