Kampanja za hrvaške lokalne volitve, ki bodo čez en mesec, se je začela razgrevati. V sredo so tudi začeli zbirati podpise za kandidature v mestu Zagreb, 20 županijah, 127 mestih in 428 občinah, kjer bodo nova vodstva volili na tretjo majsko nedeljo, kar je na Hrvaškem stalnica. Zmaga Zorana Milanovića v drugem krogu predsedniških volitev januarja je vzbudila optimizem opozicijske socialdemokratske stranke SDP, da lahko na lokalnih volitvah premaga že vrsto let nedotakljivo HDZ. Marca je SDP prvič po petih letih postala najbolj priljubljena stranka na nacionalni ravni, rahlo prednost je še za odtenek zvišala v začetku aprila. HDZ pa je po prepričljivi zmagi na parlamentarnih volitvah aprila lani z več kot 30-odstotno podporo zaspala na lovorikah in v očeh anketirancev iz meseca v mesec pešala. Prejšnji teden je v raziskavi Crodemoskop, ki jo je objavila televizija RTL, zdrsnila na 25,8 odstotka podpore, medtem ko je na vrhu SDP s 26,5 odstotka. Razlika je sicer v okviru statistične napake, a je trend vse bolj jasen. Navsezadnje je predsednik vlade in HDZ Andrej Plenković kmalu po hudem porazu kandidata HDZ na predsedniških volitvah pozval članstvo, naj se zresni in pripravi na lokalne volitve.
Velika zmaga z napako
Plenković je po zadnjih lokalnih volitvah maja 2021 govoril o »kolosalni zmagi«, saj je vladajoča stranka dobila oblast v 15 županijah od 20 ter zasedla vodilne stolčke v skoraj polovici od 555 mest in občin. Zmaga je vendarle imela grenak priokus, saj je HDZ od štirih največjih mest dobila župana le v Osijeku, ne pa v Zagrebu, Splitu ali na Reki, kjer živi več kot četrtina vseh prebivalcev Hrvaške, tamkajšnje lokalne oblasti pa upravljajo zajetne proračune, posebej v prestižni prestolnici.
Zelo personalizirane lokalne volitve bodo precejšen izziv za HDZ, čeprav je tradicionalno močna v mnogih delih države. S sloganom Nacionalna moč – lokalna vizija poudarja fiskalno stabilnost in razvoj lokalnih skupnosti. Opozicija kot ključni temi izpostavlja inflacijo, ki je v vrhu med državami evrskega območja, in splošno nezadovoljstvo državljanov s klientelistično vladavino HDZ, ki da je zasedla vse segmente družbe, vključno s pravosodjem, kar je bila tudi Milanovićeva predvolilna mantra. Tako kot so volilci Milanoviću pogledali skozi prste pri številnih pomanjkljivostih, je možno, da bodo tudi na lokalnih volitvah kljubovalno podprli protikandidate HDZ.
Komu velika mesta
HDZ bo v volilno tekmo za najvplivnejše lokalne položaje očitno poslala veliko novih imen. Med izpostavljenimi je Šime Erlić, ki se je odpovedal položaju ministra za evropske sklade in regionalni razvoj, da bi kandidiral za župana v svojem Zadru. Ta je za HDZ pomemben, saj v drugih večjih dalmatinskih mestih z izjemo Dubrovnika ni tako močna. V Osijeku ne bo sprememb, tam je župan Ivan Radić (HDZ) velik favorit za nov mandat, medtem ko lahko kandidati HDZ v Zagrebu, Splitu in na Reki v najboljšem primeru računajo na drugi krog.
V Zagrebu bo aktualnemu županu Tomislavu Tomaševiću (Zmoremo!) saborska poslanka in lanska predsedniška kandidatka Marija Selak Raspudić verjetno povzročala več preglavic kot zdravnik Mislav Herman iz HDZ. Glede na predvolilno koalicijo SDP in Zmoremo! pa Tomašević vendarle ne bo v težavah. Bolj negotovo bo v Splitu, kjer aktualni župan Ivica Puljak (Centar) v drugem krogu pričakuje protikandidata iz HDZ ali iz SDP, čisto brez možnosti ni niti bivši župan in razvpiti podjetnik Željko Kerum.
Na »rdeči« Reki se obeta zanimiv obračun med frakcijama SDP – eno pod vodstvom kandidatke te stranke Sandre Krpan ter drugo s sedanjim županom Markom Filipovićem na čelu, ki pa ni dobil podpore lokalne podružnice SDP in bo nastopil kot neodvisni kandidat. Morebitni potop SDP v njeni najmočnejši trdnjavi bi zasenčil vse druge volilne uspehe, na katere računajo.