Politično pričkanje med ZDA in njenimi tradicionalnimi zavezniki se z vsakim tednom Trumpovega bivanja v Beli hiši le še stopnjuje. Nova nenavadna zaostritev retorike se je zgodila ta teden, ko je francoski evropski poslanec Raphaël Glucksmann iz vrst levosredinske stranke Place Publique zahteval, naj ZDA Franciji vrnejo Kip svobode.
Enega najprepoznavnejših simbolov ZDA in mesta New York je Francija podarila Ameriki, slavnostno pa so ga odprli 28. oktobra 1886. Sprva so kip želeli postaviti že leta 1876, ob stoti obletnici ameriške neodvisnosti, a se je izdelava zaradi številnih dejavnikov zavlekla za deset let. Podobo kipa je zasnoval francoski kipar Frédéric Auguste Bartholdi, ogrodje pa je izdelal sloviti Gustave Eiffel.
Raphaël Glucksmann je v nedeljo na strankarskem kongresu ocenil, da ZDA zaradi politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa ne zastopajo več vrednot, ki so Francijo spodbudile k odločitvi, da jim podari kip. »Američanom, ki so se odločili postaviti na stran tiranov, Američanom, ki so odpustili znanstvenike, ker so zahtevali znanstveno svobodo, bomo rekli: 'Vrnite nam Kip svobode,'« je dejal Glucksmann. Njegova stranka je sicer del opozicije v francoskem parlamentu.
Zahteva je odmevala tudi v ZDA. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt se je na poziv odzvala z jasnim: »Nikakor ne.«
»Moj nasvet tistemu neimenovanemu, nepomembnemu francoskemu politiku bi bil, da ga spomnim, da Francozi zgolj zaradi ZDA danes ne govorijo nemško,« je pristavila Leavittova.
S tem je izpostavila vlogo ZDA v drugi svetovni vojni in osvoboditvi Francije izpod nacističnega nadzora. »Morali bi biti hvaležni,« je še dodala. Kolikokrat se je administracija Donalda Trumpa od prihoda v Belo hišo zahvalila Franciji za Kip svobode, medtem ni znano.
