Švedska in Finska sta maja lani zaprosili za članstvo v Natu, vrat v severnoatlantsko zavezništvo pa jima z ratifikacijo pristopnih protokolov še nista odprli Madžarska in Turčija. V Natu želijo, da bi se to zgodilo najkasneje do julijskega vrha zavezništva v Vilni in da bi zavezništvo potlej štelo 32 članic. A to ni gotovo. Zatika se predvsem pri kandidaturi Švedske.
Madžarska je včeraj začela razpravo o ratifikaciji pristopnih protokolov nordijskega dvojca, potem ko jo je iz meseca v mesec prestavljala zaradi sprejemanja nujne zakonodaje za odmrznitev zadržanih milijardnih sredstev EU. Po sedanjem urniku bi vstop obeh držav v Nato, kar v izjavah podpirata tamkajšnje zunanje ministrstvo in predsednica države Katalin Novak, potrdili v drugi polovici marca.
A to ostaja negotovo, vsaj nekateri poslanci vladajoče stranke Fidesz namreč menijo, da bi pridružitev obeh držav pomenila stopnjevanje vojne v Ukrajini. Hkrati so v stranki in pri premierju Viktorju Orbanu nezadovoljni, ker je iz političnih vrhov obeh držav v minulih letih prišlo precej ostrih besed glede vladavine prava na Madžarskem. Pomenljivo je, da se je zgolj deset od 199 poslancev udeležilo uvodnega dne razprave o ratifikaciji.
Pogovori s Turčijo se nadaljujejo
Razlogi za dolgo kolebanje Turčije z ratifikacijo pristopnih protokolov so drugačni. Ankara je od Švedske in Finske zahtevala izročitev iskanih oseb in spremembo odnosa do kurdskih skupin. Finska pri uresničevanju turških zahtev v nasprotju s Švedsko ni imela težav, tudi zato, ker je tam Kurdov manj, njihove skupine in aktivisti pa niso tako vidno prisotni. Švedska Ankari ni nič popuščala, še posebno pa so se odnosi zaostrili, ko so kurdski aktivisti v Stockholmu simbolično obesili lutko Erdogana, dansko-švedski skrajni desničar pa je pred turškim veleposlaništvom zažgal Koran. Odnosi so se nato precej ohladili, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je dal vedeti, da Švedska v kratkem ne more računati na podporo vstopu v Nato. Vendarle se bodo pogovori trojice nadaljevali prihodnji teden.
Zaradi ostrih sporočil Ankare Stockholmu je bilo v preteklih tednih pri finskih politikih zaznati vse več razmišljanja o tem, ali naj država v Nato vstopi sama, če bo dobila zeleno luč Turčije in Madžarske. Da bi to storili, javno niso potrdili, zatrjujejo namreč, da želijo vstopiti v Nato skupaj s Švedsko. Vendarle pa so v finskem parlamentu včeraj, dober mesec dni pred parlamentarnimi volitvami, sprejeli zakon o vstopu v Nato, ki bo omogočil članstvo takoj po potrjenih ratifikacijah na Madžarskem in v Turčiji.
Finski premislek
Dr. Hanna Ojanen, analitičarka evropskih in varnostnih zadev ter predavateljica na univerzi Tampere, za Dnevnik pravi, da je bila dilema o samostojni in hitrejši poti k članstvu v Natu za Finsko tako vprašanje transparentnosti in zaupanja v odnosih s Švedsko kot dolgoročne varnosti države: »Finska želi dati vedeti, da ne bo storila nobenih korakov, ki bi bili presenetljivi za švedske odločevalce. Če bi morali storiti kaj nenačrtovanega, kot je pridružitev Natu pred Švedsko, bi želeli, da bi v sosednji državi razumeli motive za ta korak.«
Po drugi strani pa bi po njeni oceni lahko v ozadju potekal tudi premislek o tem, kaj bi se zgodilo, če bi se Finska pridružila Natu precej pred Švedsko ali če bi po sicer precej neverjetnem scenariju Švedska spremenila odločitev glede vstopa. »V tem primeru postane članstvo v Natu bolj problematično, saj je Švedska najtesnejša obrambna zaveznica Finske. Njuno sodelovanje bi lahko postalo bolj zapleteno, prav tako pa Nato težje brani Finsko brez Švedske v zavezništvu.«
