»Nedvomno potrebujemo veliko okrepitev v obrambi. Želimo si trajnega miru, toda trajni mir lahko gradimo le na moči, ta pa se začne s krepitvijo nas samih.« Tako je v nedeljo na vrhu v Londonu govorila predsednica komisije Ursula von der Leyen, ko so evropski voditelji po prepiru Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega že napovedovali povečanja svojih obrambnih izdatkov. Predlog evropske komisije je postal še bolj aktualen, potem ko so ZDA zamrznile vojaško pomoč Ukrajini. »To je trenutek Evropske unije, moramo ga zagrabiti,« je dejala von der Leyen. Predlog evropske komisije za povečanje evropske obrambe z večjimi vlaganji v oborožitev predvideva kombinacijo nacionalnih, evropskih in zasebnih virov financiranja.
Več stebrov financiranja
Komisija želi najprej sprostiti nacionalne vire financiranja, s tem bo članicam omogočila, da prestopijo javnofinančna pravila glede proračunskega primanjkljaja. »Ugotovili smo, da so članice pripravljene na investicije, če imajo za to ustrezen fiskalni prostor,« je dejala in napovedala, da bo EU predlagala zamrznitev javnofinančnih pravil z aktivacijo klavzule nacionalne zaščite v Paktu za stabilnost in rast.
Evropska komisija bo na razpolago dala 150 milijard evrov posojil za skupne nabave držav članic za obrambne namene, kar naj bi zmanjšalo stroške in fragmentacijo nabav. Na ta način naj bi kupovali sisteme topništva, raketne obrambe, drone, obrambo proti dronom in tudi krepili kibernetsko varnost. Iz nakupljenega orožja lahko države, ki so v Natu, podpirajo Ukrajino, je dejala von der Leyen.
»Novi načrti EU za krepitev evropske obrambne industrije in povečanje vojaških zmogljivosti bi lahko zagotovili skoraj 800 milijard evrov,« je zaključila von der Leyen, ki ni komentirala ameriške zamrznitve vojaške pomoči Ukrajini.
Kakšna bo enotnost na vrhu?
O teh načrtih bodo evropski voditelji razpravljali na četrtkovem vrhu Evropske unije. Vprašljivo sicer je, ali bo na vrhu možno potrditi tudi predlog visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas, ki je še pred prepirom Trumpa in Zelenskega v Beli hiši predlagala povečanje evropske obrambne pomoči Ukrajini.
Paketu dodatnih 20 milijard evrov, ki bi bila namenjena za nakup orožja, namreč nasprotuje Madžarska. To sicer ni prvič, da Madžarska blokira odločanje Evropske unije o Ukrajini. Večkrat je to uradna Budimpešta storila tudi pri odločanjih glede sankcijskih paketov proti Rusiji. Viktor Orban je predsedniku evropskega sveta Antoniu Costi v pismu pojasnil, da obstajajo »strateške razlike v našem pristopu k Ukrajini, ki jih ni mogoče premostiti z osnutki (sklepov, op. a.) ali komunikacijo«. Po Orbanovem mnenju bi EU morala slediti zgledu ZDA in se z Rusijo neposredno pogovarjati o sporazumu o prekinitvi ognja v Ukrajini.
Po napovedi blokade sklepov vrha je predsednik evropskega sveta Antonio Costa sicer že pisal Viktorju Orbanu. V pismu je izpostavil pomen enotnosti v Evropi. »Od začetka ruske agresivne vojne proti Ukrajini ni bilo prihranjeno nobeno prizadevanje za spodbujanje enotnosti med članicami na podlagi načela iskrenega sodelovanja,« piše Costa in dodaja, da bi se EU morala pripraviti na sodelovanje v razpravah za dosego pravičnega in trajnega miru, prav tako pa bi morala prispevati tudi k zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino, da bi mir lahko bil trajen. Pričakuje tudi, da se bodo članice o tem lahko ustrezno uskladile.
