Najnovejši podatki Eurobarometra, redne raziskave javnega mnenja v članicah EU, kažejo, da večina anketiranih Slovencev meni, da bo vloga Evropske unije v naslednjih letih ostala nespremenjena. Tako je prepričanih 37 odstotkov, kar je rahlo več od povprečja EU, kjer enako mnenje deli 35 odstotkov anketiranih. Da se bo vloga Evropske unije povečala, je prepričanih zgolj 31 odstotkov anketiranih Slovencev, kar je precej manj od evropskega povprečja – 44 odstotkov. 29 odstotkov, precej več od evropskega povprečja (18 odstotkov), jih sicer meni, da bo EU postala manj pomembna. V času velikih geopolitičnih sprememb v svetu je tako skeptičnost Slovencev glede prihodnje vloge EU nekoliko večja kot v ostalih članicah.
Za večjo enotnost EU pri soočanju s krizami
Si pa Slovenci, ki do članstva v EU sicer ohranjajo tradicionalno večjo naklonjenost od evropskega povprečja zaradi sprememb, ki jih je ta prinesla, želijo večje vloge EU na področju varnosti in varovanja pred globalnimi krizami. Kar 70 odstotkov Slovencev namreč meni, da bo morala vloga EU za zaščito evropskih državljanov pred globalnimi krizami in zagotavljanju varnosti postati večja (evropsko povprečje je 66 odstotkov).
Nad evropskim povprečjem so Slovenci glede želje, da bi bili Evropejci bolj enotni pri soočanju s krizami (91-odstotna podpora v Sloveniji, 88-odstotno evropsko povprečje). Zanimivo pa je, da se kljub tej občutnejši želji po ukrepanju manj Slovencev strinja s trditvijo, da bi EU za soočanje s krizami morala imeti več sredstev. Zgolj 61 odstotkov Slovencev se strinja s takšno trditvijo, medtem ko je evropsko povprečje 89 odstotkov.
Metsola: Evropa se mora okrepiti danes
»Dve tretjini Evropejcev želita, da bi imela EU večjo vlogo pri njihovi zaščiti. To je jasen poziv k ukrepanju, na katerega se bomo odzvali. Evropa mora biti močnejša, da se bodo naši državljani počutili varnejše. Evropski parlament bo zagotovil, da bo vsak predložen predlog dovolj drzen in ambiciozen, da bo ustrezal resni stopnji nevarnosti, s katero se sooča Evropa. Evropa se mora okrepiti že danes, sicer obstaja nevarnost, da jo bo jutri nekdo pohodil,« ocenjuje predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Kot ključna področja, katerim bi se morala EU posvetiti za okrepitev svojega položaja v svetu, Slovenci na prvo mesto s 35-odstotno podporo postavljajo konkurenčnost, gospodarstvo in industrijo (v evropskem mestu je ta sicer na drugem mestu z 32-odstotno podporo). V evropskem povprečju je na prvem mestu s 36-odstotno podporo zagotavljanje obrambe in varnosti. Slovenci to kategorijo denimo umeščajo zgolj na četrto mesto s 23-odstotno podporo. Za naše državljane je bolj pomembna krepitev evropske vloge v svetu še na področju prehrambene varnosti in kmetijstva (33-odstotna podpora, EU povprečje je 25 odstotkov). Na tretje mesto Slovenci umeščajo energetsko neodvisnost, vire in infrastrukturo. Ta je zanje pomembna s 30-odstotno podporo, medtem ko je evropsko povprečje pri 27 odstotkih.
