»Pod nobenim pogojem ne bomo sprejeli tovrstnega kršenja javnega reda in miru,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še dejal turški predsednik. Dodal je, da skuša opozicija preiskave, povezane z županom Istanbula, izkoristiti kot izgovor za to, da bi na ulicah zavladal kaos.
V številnih turških mestih se ljudje zbirajo v podporo Imamogluju, ponekod so v četrtek izbruhnili tudi spopadi med demonstranti in policijo. V Istanbulu, Izmirju, Ankari in Eskisehirju je policija med drugim posredovala s solzivcem, vodnim topom in pendreki.
Guverner istanbulske province Davut Gül je danes v luči novih napovedanih protestov ukazal zaprtje mostov Galata in Atatürk, ki prečkata ustje Zlatega roga in sta glavni dostopni poti do zgodovinskega središča Istanbula, kjer je tudi mestna hiša, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
CHP Erdoganu očita oposkus državnega udara
Največja opozicijska stranka v Turčiji - Republikanska ljudska stranka (CHP), katere član je Imamoglu, je njegovo aretacijo označila za poskus državnega udara in napovedala, da bo še naprej spodbujala proteste. Ti so se doslej razširili v 32 od 81 turških provinc.
Vodja stranke Özgür Özel je pozval ljudi po vsej državi, naj se danes popoldan množično odpravijo na ulice, čeprav so tako iz notranjega kot pravosodnega ministrstva pred tem sporočili, da je pozivanje k protestom nezakonito, nesprejemljivo in neodgovorno.
Več tisoč ljudi je že v sredo zvečer in v četrtek kljubovalo svarilom oblasti in prepovedim množičnih shodov, ki so jih danes iz Istanbula razširili tudi na prestolnico Ankaro in mesto Izmir na zahodni obali.
Imamogluja je turška policija v sredo aretirala v okviru preiskave članstva v kriminalni združbi, pomoči teroristični skupini in korupcije. Skupaj z njim so odvzeli prostost še več kot 80 ljudem, vključno z drugimi politiki, novinarji in poslovneži.
Priljubljenega opozicijskega politika naj bi sicer CHP v nedeljo imenovala za svojega predsedniškega kandidata, s čimer bi postal glavni tekmec dolgoletnega predsednika Erdogana na predsedniških volitvah, predvidenih za leto 2028. V stranki so zagotovili, da ga nameravajo imenovati za kandidata kljub aretaciji. Opozicija očita Erdoganu, da se želi z aretacijo znebiti največjega političnega tekmeca.
