Energetske potrebe podatkovnih centrov, ki so trenutno nujni za povečanje zmogljivosti umetne inteligence, bodo do konca tega desetletja skoraj tolikšne, kot so danes energetske potrebe Japonske. Verjetno bodo le polovico teh potreb zagotovili obnovljivi viri. Obstaja tudi bojazen, da bodo nove potrebe po podatkovnih centrih pomenile podaljšanje uporabe fosilnih goriv. Slednja namreč omogočajo hitri zagon in izklop proizvodnje energije, ki se lahko prilagaja glede na trenutne potrebe.
Energetika je ena od panog, ki si obeta velike koristi od energetsko požrešnih operacijah najbolj zmogljivih modelov umetne inteligence. O tem priča tudi podatek, da so delnice ameriških energetskih podjetji močno padle, ko se je razvedelo, da je kitajski model deepsek R1 sposoben delovati veliko bolj energetsko učinkovito od ameriških konkurentov. Tudi sicer strokovnjaki s področja umetne inteligence kritizirajo trenutne rešitve vodilnih podjetij na tem področju, ki težave svojih modelov večinoma rešujejo s še več podatki in še več potrebne energije za delovanje.
En podatkovni center danes porabi toliko električne energije kot 100.000 gospodinjstev, nekateri, ki so trenutno v gradnji, pa bodo zahtevali tudi 20-krat več. Skupno naj bi se povpraševanje po elektriki iz namenskih podatkovnih centrov za umetno inteligenco do leta 2030 več kot početverilo. Obdelava podatkov, predvsem za umetno inteligenco, bo samo v ZDA do leta 2030 porabila več električne energije kot proizvodnja jekla, cementa, kemikalij in vseh drugih energijsko intenzivnih dobrin skupaj, navaja poročilo IEA.
IEA je v poročilu sicer optimistična in pričakuje, da bi umetna inteligenca velike potrebe po energiji odtehtala s številnimi koristmi, vključno z dizajnom bolj učinkovitih omrežij in drugimi rešitvami za bolj učinkovito izkoriščanje energetskih virov. So pa te ocene bolj hipotetične in se ne bodo zgodile same od sebe, temveč bodo zahtevale pravilne poteze podjetij in politike. Podatkovni centri ob velikih količinah energije potrebujejo tudi ogromne količine vode za hlajenje.
Okoljevarstveniki so zato bolj skeptični in opozarjajo, da so brez primernih ukrepov in pravil delovanja podatkovnih centrov veliko bolj verjetni scenarij negativnih okoljskih posledic umetne inteligence.
Nekdanji luksemburški minister za energetiko in nekdanji evropski poslanec iz vrst Zelenih Claude Turmes je bil zato kritičen do neutemeljenega in povsem hipotetičnega optimizma novega poročila IEA. "Namesto da bi vladam predlagala praktična priporočila o tem, kako regulirati in s tem zmanjšati ogromen negativen vpliv umetne inteligence in novih mega podatkovnih centrov na energetski sistem, IEA in njen [vodja] Fatih Birol podarjata darilo za dobrodošlico novi Trumpovi administraciji in tehnološkim podjetjem, ki so sponzorirala to novo ameriško vlado."
