Ameriški predsednik Donald Trump bo opustil prizadevanja za dosego premirja in končanje vojne v Ukrajini, če ne bo zelo kmalu jasnih znakov, da je dogovor mogoč, je v petek dejal ameriški zunanji minister Marco Rubio. »Zato moramo zdaj zelo hitro, v nekaj dneh, ugotoviti, ali je to mogoče doseči v naslednjih nekaj tednih. Če je, smo zraven. Če ni, imamo druge prednostne naloge, na katere se bomo osredotočili,« je dejal Rubio, pomenljivo prav po srečanju z ukrajinskimi in evropskimi predstavniki v Parizu.
Njegove besede kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo Bele hiše nad pomanjkanjem napredka v pogajanjih. Trump je med kampanjo napovedoval končanje vojne v 24 urah po prevzemu položaja, česar nihče ni zares pričakoval. Ko se je nova ekipa v Beli hiši soočila s težavnostjo naloge, so omenjali, da bi vsaj dogovor o prekinitvi ognja lahko dosegli do velike noči, kar bi bila podlaga za mirovna pogajanja. Ta je zdaj tu, vojna pa se nadaljuje.
Iz Moskve so po izjavi Rubia sporočili, da si prizadevajo za rešitev konflikta in da je nekaj napredka mogoče opaziti, da pa je pred vsemi še dolga pot in da so stiki z ZDA »težki«, kot je dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Toda tudi Moskva pošilja pesimistična sporočila. Po četrtkovih posvetovanjih v varnostnem svetu OZN na temo Ukrajine je ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija dejal, da premirje trenutno ni realistično, krivdo pa pripisal Kijevu, ki da krši moratorij na napade na energetske objekte, je poročala STA. Ukrajina enake kršitve pripisuje Rusiji. Enomesečni moratorij se je iztekel prav zdaj.
Prihodnji teden do sporazuma z Ukrajino
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je ločeno v Rimu dejal, da so še optimistični glede morebitnega dogovora v Ukrajini. V celotnem pogajalskem procesu so vendarle ZDA nekaj dosegle. Kijev in Washington sta v četrtek podpisala memorandum o nameri sklenitve sporazuma o ekonomskem partnerstvu in investicijskem skladu za obnovo, ki se ga je prijelo ime sporazum o redkih zemljah. V memorandumu med drugim piše, da bodo prihodnji teden v Washingtonu potekali pogovori, ki jih bosta vodila ukrajinski premier Denis Šmihal in ameriški finančni minister Scott Bessent. Dorekli naj bi vse podrobnosti sporazuma in sklada ter pogovore končali do sobote, potem pa čim prej podpisali sporazum, ki ima po besedah Bessenta okoli 80 strani. Podpisati so ga nameravali že konec februarja, pa to odpovedali po vroči razpravi predsednikov Vladimirja Zelenskega in Donalda Trumpa ter Vancea pred kamerami v Ovalni pisarni Bele hiše.
V zdaj podpisanem memorandumu tudi piše, da ZDA upoštevajo namero Ukrajine, da se v besedilu sporazuma izogne nasprotjem z obveznostmi pridruženega članstva v Evropski uniji, sporazumi z mednarodnimi finančnimi ustanovami in drugimi uradnimi kreditodajalci. Ukrajinska stran pravi, da so ZDA vzele na znanje, da bo moral sporazum ratificirati ukrajinski parlament.
Še veliko neznank
Iz besedila memoranduma pa ni razvidno, ali bodo ZDA s sporazumom dobile povrnjeno vso pomoč Ukrajini. To naj bi se zgodilo preko ukrajinskih vplačil v sklad, kamor bi se stekali prihodki od ukrajinskih naravnih bogastev in energetske infrastrukture, sredstva pa bi porabili za obnovo države. ZDA naj bi imele prednost pri novih projektih izkoriščanja naravnih bogastev. Tako se je glasil eden od predlogov, ki je krožil. Sklad bi sicer skupno upravljale Ukrajina in ZDA. Prav tako ni jasno, kako je z ameriškimi varnostnimi jamstvi, ki jih hoče Kijev. Rubio je v Parizu dejal, da to ni takšna težava kot druga odprta vprašanja.
»Mislim, da se Ukrajinci malce počutimo tako, kot da nekdo izkorišča našo ranljivost, za katero nismo sami krivi,« je za Reuters o sporazumu dejala poslanka Inna Sovsun in ob tem sicer izrazila hvaležnost za dosedanjo ameriško pomoč. Ukrajina se je po osamosvojitvi odrekla sovjetskemu jedrskemu orožju na svojih tleh v zameno za zagotovila o spoštovanju ozemeljske celovitosti in varnosti, kar so podpisale tudi ZDA in Rusija. V memorandumu, ki sta ga zdaj podpisala Kijev in Washington, piše, da priznavajo prispevek Ukrajine k mednarodnemu miru in varnosti, s tem ko se je prostovoljno odrekla tretjim največjim zalogam jedrskega orožja na svetu.
