Severnoatlantsko zavezništvo bo od danes štelo 31 članic. Potem ko sta še Madžarska in Turčija kot zadnji članici zavezništva potrdili pristopne protokole Finske, bo ta nordijska država ob današnjem zasedanju zunanjih ministrov članic Nata še uradno postala nova članica zavezništva. S tem se bo zunanja meja Nata z Rusijo več kot podvojila. Finska meja z Rusijo je namreč dolga 1340 kilometrov, sedanja Natova meja vzdolž petih članic zavezništva z Rusijo (Norveško, Latvijo, Estonijo ter Litvo in Poljsko okoli Kaliningrada) pa 1215 kilometrov.
Rusija napovedala odziv
»Članstvo bo Finski zagotovilo varnost in okrepilo zavezništvo,« je ob napovedi današnje slovesnosti na sedežu Nata v Bruslju dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Poleg zunanjega in obrambnega ministra Finske se bo slovesnega sprejetja države v članstvo Nata in dviga finske zastave na sedežu zavezništva udeležil tudi finski predsednik Sauli Niinisto. Po slabem letu dni, ko je po začetku vojne v Ukrajini Finska spremenila svojo dolgoletno pozicijo obrambno nevtralne države, ostaja neizpolnjen samo en cilj Finske: da bi se Natu pridružila skupaj s Švedsko. Ratifikacija njenih pristopnih protokolov se je zataknila tako na Madžarskem, kjer so nejevoljni zaradi kritike švedskih oblasti nad stanjem vladavine prava na Madžarskem, kot tudi v Turčiji, kjer tamkajšnje oblasti niso bile zadovoljne s švedskim izpolnjevanjem pogojev glede delovanja prokurdskih skupin in izročitve posameznih v Turčiji iskanih oseb.
Državi sta si prizadevali skupaj vstopiti v Nato, vendar so se njune poti slednjič morale raziti, Švedska pa zdaj podobno kot generalni sekretar Nata upa, da bodo preostale ovire do njenega članstva padle še pred vrhom zavezništva v Vilni julija. Zaradi današnjega finskega vstopa v Nato je Stoltenberg prepričan, da bo posledično varnejša tudi Švedska. Vsekakor je vstop Finske v Nato velik strateški udarec za ruskega predsednika Vladimirja Putina. Eden njegovih ciljev napada na Ukrajino je bil namreč tudi preprečiti nadaljnjo širitev zavezništva, kar se je z vloženima kandidaturama Švedske in Finske sfižilo.
Vstop Finske pa je za Stoltenberga dokaz, da vrata zavezništva ostajajo odprta za države, ki se mu želijo pridružiti, o njihovem članstvu pa ne odločajo v Moskvi, temveč v zavezništvu. Rusija je ob napovedih obeh nordijskih držav, da hočeta vstopiti v Nato, večkrat zagrozila s protiukrepi. Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je kot odziv včeraj napovedal krepitev obrambnih kapacitet Rusije na zahodu in severozahodu države. Če bi na Finsko ozemlje namestili sile ali orožje iz drugih članic zavezništva, bi sprejeli še dodatne ukrepe za zagotavljanje ruske vojaške varnosti, je napovedal Gruško.
Vnovič o podpori Ukrajini
Tokratni ministerial Nata bo ena od pripravljalnih postaj zavezništva do njenega julijskega vrha, ko naj bi med drugim dorekli nove cilje obrambnih izdatkov – dva odstotka BDP pa bi takrat lahko postala minimum zanje in ne več zgornji cilj, za katerega so si prizadevali.
Zasedanje bo namenjeno tudi nadaljevanju podpore za Ukrajino tik pred njeno spomladansko ofenzivo. Finski predsednik Niinisto namerava na prvem zasedanju, ki se ga bo udeležila Finska, simbolično pa tudi sam kot predsednik, potrditi zavezanost podpori Ukrajini. Po pridružitvi Natu bo tudi Finska morala odobriti vstop Švedske v zavezništvo, kar bo za tesno švedsko zaveznico zgolj formalnost.
