To je klasični stereotip, ki ga imamo tako o Gerardu (pijanček, ki noče plačevati davkov) kot tudi o Rusiji (brezsrčna, skorumpirana dežela, ki ji vladajo Putin in oligarhi). Resnica je naslednja. Nova domovina brezdomcu Gerardu ni pokazala mačehovskega obraza, ampak ga je toplo prižela k sebi kot po desetletjih najdenega sina. Takoj je dobil glavno vlogo v reklami za kreditno kartico Sovjetske banke. Odigral jo je brezhibno. Na Berlinalu bi prav gotovo dobil zlatega medveda. Ruska publika ga je v hipu vzljubila, ko pa je obiskal Bolšoj teatar in izjavil, da pozna celo nekaj ruskih skladateljev, a se ta hip ne spomni imen, so mu bila odprta vsa vrata širne dežele. Lahko bi šel kamor koli; Moskva, elitna četrt, Sankt Peterburg, tik ob Zimskem dvorcu, lahko bi dobil stanovanje, hišo, dačo, avto, avion, on pa se je, skromen, kot je, odločil za mesto Saransk v republiki Mordoviji. 650 kilometrov jugovzhodno od Moskve. To je tamkajšnjim 300.000 prebivalcem tako sedlo v srce, da je nemudoma dobil stanovanje. Prostrano, lepo opremljeno, v centru Saranska, a v mirni ulici Demokratska 1! Izbira republike, mesta in ulice ni bila naključna. Republika Mordovija slovi po največjem številu gulagov na prebivalca v Rusiji. V enem med njimi, številka 14 (brez gretja in zdravstvene oskrbe, s pičlo hrano in toplo vodo enkrat na teden), dolg državi za svoje umetniško teroristično dejavnost plačuje članica Pussy Riot, Nadja. Depardieu bo lahko redno hodil v gulag k Nadji, da jo spreobrne z razlagami, da umetnost mora biti optimistična, povezovalna, prijazna, ne pa razdiralna in negativistična, kar ponujajo članice Pussy Riot na svojih performansih. Saransk, znan tudi po kemični, železarski in strojni industriji, ima veliko knjižnico in celo dva hotela. Skratka idealen kraj za umetnika, kot je Depardieu. Sploh pa zato, ker ulica, v kateri je našel topel domek, meji na umetniško inspirativne ulice – Komunistično, Proletarsko, Boljševiško in Titovo (kozmonavt in ne Josip Broz). V treh dneh, kolikor je utegnil prebivati na Demokratski 1, je Gerard tako šarmiral sosednje babuške in redne obiskovalce bifeja na Demokratski ulici 5, da so takoj predlagali gubernatorju Mordovije naj ga razglasi za republiškega kulturnega ministra, a je sloviti ubežnik iz Hollandove skoraj komunistične Francije, skromen, kot je, zavrnil to čast. Je pa zato ob podelitvi ključev stanovanja v ruščini vzklikal »Slava Rusiji, slava Mordoviji, slava Saransku«, in dodal, da bo raje ambasador Saranska po vsem svetu. Resno je mislil. Takoj je odpotoval v Čečenijo, kjer je s predsednikom Ramzanom Kadirovom in lokalnimi lepotičkami sredi še vedno na pol porušenega Groznega odplesal nekaj ljudskih plesov. Obljubil je snemanje filma o čečenski vojni, v kateri so porazili separatiste, Kadirov pa mu je v zahvalo takoj podaril – stanovanje. Še nekaj obiskov po širni Rusiji od Urala do Kamčatke in Depardieu bo postal največji ruski nepremičninski tajkun. Utajevalci davkov vseh dežel, združite se. Pa hajdi v Rusijo. Tam se še da živeti.

Priporočamo