Novi ameriški kongres bo danes udaril zadnji pečat na lanske predsedniške volitve z uradnim preštetjem elektorskih glasov in potrditvijo zmage republikanca Donalda Trumpa. Ta bo na položaj prisegel čez dva tedna. V nehvaležni vlogi se bo danes znašla demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris. Kot podpredsednica države in s tem predsedujoča senatu bo vodila skupno zasedanje obeh domov kongresa, na katerem bodo potrdili njen poraz. Na volitvah 5. novembra, po katerih je povsem izginila iz javnosti, je dobila 226 elektorskih glasov, Trump pa 312.
Poseben varnostni dogodek
Potrjevanje izidov v kongresu je bilo dolgo časa predvsem zanimiva formalnost, ki jo zahteva ustava – do pred štirimi leti. Takrat so Trumpovi privrženci na krilih njegovih trditev o ukradenih volitvah vdrli v kongres in skušali preprečiti potrditev zmage demokrata Joeja Bidna. Zasedanje so za nekaj časa prekinili, a potem je steklo naprej, tisti dogodki pa so še danes zelo živi v spominu Američanov. Čeprav tokrat nihče ne pričakuje česa podobnega z demokratske strani – Harrisova je poraz priznala, je letos potrjevanje izida volitev prvič označeno za nacionalni dogodek posebne varnostne narave. Po poročanju Washington Posta je tako zahtevala županja prestolnice ob priporočilih kongresnega odbora, ki je preiskoval vdor v kongres leta 2021. Tako označeni dogodki so po oceni ministrstva za domovinsko varnost potencialna tarča teroristične dejavnosti ali drugih kriminalnih dejanj, pomenijo pa zelo povečano delovanje policije in drugih varnostnih organov, omejitev gibanja, zapore cest in zračnega prostora ... Zaradi napadov v New Orleansu in Las Vegasu pa so varnostne službe še bolj na preži.
Zanimivo pa je, da se bodo v dveh tednih v prestolnici Washington D. C. zvrstil kar trije dogodki, ki so jih prepoznali za poseben varnostni izziv – poleg današnjega še četrtkov pogreb nekdanjega predsednika Jimmyja Carterja in potem Trumpova prisega. Na obeh bo visoka politična
udeležba. Trump bo imel sicer v nedeljo, dan pred prisego, še velik »zmagoviti shod« v glavni washingtonski športni dvorani.
Tesna večina izziv za republikansko stranko
Stodevetnajsti ameriški kongres je v novi sestavi po novembrskih volitvah delo začel v petek. Veliko drame je bilo okoli vprašanja, ali bo dosedanji predsednik predstavniškega doma, republikanec Mike Johnson iz Louisiane, ponovno izvoljen. Republikanci imajo v 435-članskem domu 219 kongresnikov, torej le dva večine. In ker je eden vnaprej napovedal, da Johnsona ne bo podprl v nobenem primeru, ni smel izgubiti niti enega glasu več. Obstajala je resna možnost vsaj delne ponovitve scenarija iz leta 2023, ko so republikanci potrebovali štiri dni in petnajst krogov, da so na položaj izvolili Kevina McCarthyja. Toda Johnsonu je na pomoč priskočil Trump, ki je prepričal nekaj njegovih največjih nasprotnikov v stranki, da so ga podprli in da je obdržal tretji najvišji položaj v državi. To je bila dobrodošla zmaga tudi za Trumpa, da je dokazal svoj vpliv na Kapitolu, potem ko je decembra 38 republikanskih kongresnikov odmevno glasovalo proti njegovi zahtevi po zvišanju zgornje meje zadolževanja države. Tisto je bil pokazatelj, da bo zaradi tesne večine pri republikancih potrebno veliko prizadevanja in usklajevanja za doseganje soglasja in sprejemanje zakonodaje. Sploh ker naj bi se zdaj v Trumpovi ekipi nagibali k temu, da tri velike projekte – priseljensko, energetsko in davčno zakonodajo – združijo v en velik paket, kot je poročal The Hill.
V senatu ni bilo drame, saj so republikanci že novembra na notranjih volitvah določili, da bo novi vodja njihove večine John Thune iz Južne Dakote, potem ko je Mitch McConnell lani napovedal, da se ne bo več potegoval za ta položaj. Vodja republikanske večine oziroma manjšine je bil osemnajst let. Senatu pa bo uradno predsedoval novi podpredsednik države, JD Vance. x
