V Združenih državah je danes volilni dan. Po zares dolgi in zelo nenavadni volilni kampanji, med katero je zmagovalec volitev za predsedniško nominacijo ene stranke nenadoma odstopil, na kandidata druge stranke pa so streljali, bodo Američani odšli na volišča, če tega niso storili že predčasno. V noči na jutri po našem času bi lahko že izvedeli, kdo bo januarja prihodnje leto prevzel krmilo države, če ne bodo izidi spet zelo tesni in bo treba čakati. Torek po prvem novembrskem ponedeljku, ki je v ZDA tradicionalno volilni dan, je namenjen tudi volitvam kongresa, predstavnikov posameznih zveznih držav in referendumom. Za lažje spremljanje volilnega dne odgovarjamo na nekaj vprašanj.

1. Koga vse danes volijo v ZDA?

Največ pozornosti je namenjene izbiri novega predsednika države. To bo postal republikanski kandidat, bivši predsednik Donald Trump, ali demokratska kandidatka, podpredsednica ZDA Kamala Harris. Hkrati bodo potekale kongresne (parlamentarne) volitve – Američani bodo izbrali vseh 435 članov predstavniškega doma kongresa, ki imajo dveletni mandat, ter 34 od stotih članov senata, ki imajo šestletni mandat. V večini zveznih držav bodo volili člane svojih zakonodajnih teles, v enajstih še guvernerje. V 41 zveznih državah se bodo volilci po podatkih volilnega portala Ballotpedia izrekali tudi o skupno 146 referendumskih vprašanjih.

2. Kako bodo Američani izbrali predsednika?

Vsaka od 50 ameriških zveznih držav in okrožje D. C. ima določeno število elektorjev, približno glede na delež prebivalcev. Vseh elektorjev je 538 in za osvojitev Bele hiše jih je treba zbrati 270. Kdor zmaga v posamezni zvezni državi, tudi če za en sam glas, pobere vse njene elektorje, izjemi sta le Maine in Nebraska. Glavne volilne nagrade so torej najštevilnejše zvezne države z največ elektorji – Kalifornija (54), Teksas (40), Florida (30) in tako naprej. Najmanjše imajo samo tri elektorje.

3. Kje se bo odločila tekma?

Za 43 zveznih držav in okrožje D. C. se na podlagi anket, analiz in prejšnjih glasovanj precej zanesljivo ve, kdo bo zmagal. Tako ima Trump bolj ali manj zagotovljeno zmago v 23 zveznih državah, Harrisova pa v 19 in okrožju D. C. V Nebraski in Mainu bo dobil vsak nekaj elektorjev. Na podlagi tega štetja ima Trump že zagotovljenih 219 elektorskih glasov, Harrisova pa 226. Odločilnih bo sedem zveznih držav, kjer zmagovalca ni mogoče zanesljivo napovedati. To so Pensilvanija, Georgia, Severna Karolina, Michigan, Arizona, Wisconsin in Nevada, ki imajo skupno 93 elektorskih glasov. Trump jih od teh potrebuje najmanj 51, Harrisova pa najmanj 46.

4. Kdaj se zaprejo volišča?

V prvih šestih zveznih državah se volišča zaprejo v sredo ob eni uri zjutraj po našem času. Zadnja se zaprejo na Aljaski ob sedmih zjutraj po našem času.

5. Kdaj bo znan zmagovalec?

Neuradno v bistvu takrat, ko bodo tako presodili ameriški mediji, saj bodo zvezne države rezultate potrjevale šele mnogo kasneje. Bodo pa sproti poročale o vmesnih rezultatih štetja. Na podlagi teh podatkov in analiz se bodo mediji odločili, ali oziroma kdaj razglasijo, da je v določeni zvezni državi nekdo zmagovalec. Najbolj priznana je tiskovna agencija Associated Press, ki to počne od leta 1848, vsaka zase pa bodo enako počele velike novinarske televizijske mreže – CNN, ABC, NBC. Vse bodo hotele biti prve, a še pomembneje – točne. Pri CNN pravijo, da bodo zmagovalca v neki zvezni državi razglasili, ko bodo izračunali 99,9-odstotno matematično verjetnost, da ga tekmec ne more več ujeti. Ponekod lahko zmagovalca razglasijo hitro po zaprtju volišč že zaradi anket in analiz pred volitvami. Čakali pa bodo, kjer bo tesno, tako kot so pred štirimi leti, ko je bil zmagovalec razglašen skoraj štiri dni kasneje. Vse je torej odvisno od tega, kako za las bo šlo v omenjeni sedmerici. Od teh se volišča najprej zaprejo v Georgii jutri ob enih zjutraj po našem času, pol ure kasneje v Severni Karolini, ob dveh zjutraj v Pensilvaniji, ob treh v Michiganu, Wisconsinu in Arizoni ter ob štirih zjutraj v Nevadi. Seveda pa medijska razglasitev zmagovalca ne pomeni, da je dokončno tako ali da bo poraženec poraz tudi že priznal.

6. Kako je s kongresnimi volitvami?

Čeprav je večina pozornosti usmerjena k predsedniški tekmi, bo razplet v kongresu zelo pomemben za bodočega voditelja – če bo njegova stranka nadzirala oba domova, bo bistveno lažje vladal, sicer bo prisiljen v kompromise z opozicijo. Bolje kaže republikancem. V senatu bodo demokratom očitno prevzeli najmanj dva sedeža in tako dobili večino v tem domu, ki je še pomembnejši, saj v senatu potrjujejo tudi kandidate za najpomembnejše položaje, vključno z vrhovnimi sodniki. V predstavniškem domu, kjer imajo zdaj večino republikanci, je zelo izenačeno. Glede na ankete imata stranki zagotovljenih vsaka po 207 kongresnikov, 21 tekem pa je sila tesnih.

7. Kateri so zanimivejši referendumi?

Med posebej izpostavljenimi je pravica do splava, potem ko jo je vrhovno sodišče predlani razveljavilo na ustavni ravni. O zaščiti ali razširitvi pravice do splava bodo odločali v desetih zveznih državah. V osmih bodo imeli nekoliko nenavaden referendum o potrditvi tega, da imajo pravico sodelovanja na volitvah samo državljani ZDA. To je namreč že zdaj samoumevno in kritiki trdijo, da želijo republikanci, ki so referendume predlagali, ustvariti vtis, da se dogajajo nepravilnosti. So se pa ponekod res pojavljali posamezni primeri oseb brez volilne pravice, ki so se znašle na volilnih seznamih. V štirih zveznih državah bodo odločali o legalizaciji marihuane, kot je to že praksa v približno polovici ZDA. V Misuriju bodo odločali o legalizaciji športnih stav. V Južni Dakoti pa je pred volilci odločitev, ali naj v ustavi zamenjajo vse zaimke moškega spola s spolno nevtralnimi besedami.