Proizvajalca Volkswagen in BMW sta potezo označila za napačno, finančni minister Christian Lindner pa je posvaril pred eskalacijo trgovinskega spora med Kitajsko in EU.
»Vztrajamo pri stališču, da so načrtovane carine napačen pristop in ne bi izboljšale konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije,« izjavo nemškega avtomobilskega proizvajalca povzema AFP. Tudi v Volkswagnu so Bruselj pozvali k nadaljnjim pogovorom s Pekingom, »da bi preprečili morebitne izravnalne ukrepe in s tem trgovinski konflikt«.
»Današnje glasovanje je usoden signal za evropsko avtomobilsko industrijo,« je medtem zapisal prvi mož BMW Oliver Zipse. »Potrebna je hitra rešitev med Evropsko komisijo in Kitajsko, da bi preprečili trgovinski konflikt, ki bo na koncu imel samo poražence,« je še zapisal.
Pred negativnimi posledicami uvedbe dodatnih carin je posvarilo tudi nemško združenje za avtomobilsko industrijo VDA. Predsednica združenja Hildegard Müller je dejala, da gre za še en korak stran od globalnega sodelovanja. Kot je opozorila, bi bila potencialna škoda veliko večja od morebitnih koristi.
Müller je obe strani pozvala, naj se skozi pogajanja izogneta eskalaciji spora. Rešitev morata strani po njenih besedah najti skozi konstruktivne pogovore.
Proti glasovala tudi Slovenija
»Danes je predlog Evropske komisije za uvedbo dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz baterijskih električnih vozil iz Kitajske prejel potrebno podporo držav članic EU za sprejetje carin,« so sporočili v Bruslju. Dodali so, da je treba odločitev v uradnem listu EU objaviti najkasneje do 30. oktobra. Evropska komisija je namreč v okviru konec lanskega leta sprožene preiskave ugotovila, da proizvajalci električnih vozil na Kitajskem uživajo koristi nepoštenih državnih subvencij.
Države članice so odločale o predlogu Evropske komisije za dokončno uvedbo dodatnih carin za obdobje petih let. Po neuradnih informacijah jih je 10 glasovalo za, 12 se jih je glasovanja vzdržalo, pet pa jih je bilo proti. Med slednjimi naj bi bili tudi Nemčija in Slovenija. Predlog med drugim določa dodatne carine za ameriško podjetje Tesla (7,8-odstotka) ter za kitajska podjetja BYD (17 odstotkov), Geely (18,8 odstotka) in SAIC (35,3 odstotka).
35,3-odstotna dodatna carina bo veljala tudi za vse druge proizvajalce električnih vozil na Kitajskem, ki niso sodelovali s preiskavo Evropske komisije. Za podjetja, ki so sodelovala, pa predlog predvideva 20,7-odstotno dodatno carino. Obenem v Bruslju poudarjajo, da se pogajanja s Pekingom o alternativni rešitvi nadaljujejo.
Pogajanja o odpravi carin neuspešna
Bruselj in Peking sta sicer v okviru pogajanj skušala doseči dogovor o odpravi carin, a sta bila vsaj zaenkrat neuspešna. EU je predloge kitajskih proizvajalcev električnih vozil, s katerimi so se ti želeli izogniti carinam, zavrnila.
Kitajska pa je že avgusta zaradi uvedbe začasnih carin sprožila postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Na kitajskem ministrstvu za trgovino so tedaj poudarili, da odločitev EU nima pravne podlage, krši pravila WTO in spodkopava globalno sodelovanje pri naslavljanju podnebnih sprememb. Poleg tega so uvedli tudi več trgovinskih ukrepov na področju uvoza iz unije.
