Afriški nacionalni kongres (ANC), ki že 30 let vlada demokratični Južni Afriki, torej vse od konca apartheida, je na parlamentarnih volitvah doživel hud padec podpore v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Prvič po letu 1994 ne bo imel absolutne večine v parlamentu s 400 sedeži, ki bo izvolil predsednika države. Pred volitvami je za edinega kandidata za predsednika države, ki ima hkrati tudi vlogo premierja, veljal voditelj ANC in dosedanji predsednik države, 71-letni Cyril Ramaphosa, a je zaradi zelo slabega rezultata na volitvah vprašanje, ali bo še naprej vodil ANC in Južno Afriko.
ANC je podprlo le 40,2 odstotka volilnih udeležencev, potem ko je stranka od prvih splošnih volitev po odpravi apartheida leta 1994 redno dosegala od 57 do 70 odstotkov glasov. Namesto dosedanjih 230 bo tako imela le še 159 poslancev. Prvič po letu 1994, ko je Nelson Mandela sestavil vlado narodne enotnosti, bo tako prišlo do koalicijskih pogajanj. Tudi volilna udeležba je bila najnižja doslej – 58,6-odstotna.
ANC obljublja stabilno vlado
Poraz ANC je posledica velike skorumpiranosti v vladajoči stranki, rekordne 33-odstotne brezposelnosti (ta je povezana s krčenjem BDP na prebivalca zadnjih 12 let), največjih socialnih razlik in razširjenosti kriminala na svetu, pogostih električnih mrkov zadnji dve leti (ki so posledica propada državnega elektrogospodarskega podjetja) in tudi sicer močno načete infrastrukture.
Medtem ko Ramaphose ni na spregled v dneh po volitvah, je generalni sekretar ANC Fikile Mbabula v nedeljo dejal: »Ali smo delali napake? Ja, smo.« Obljubil je, da bo ANC sestavila stabilno vlado. Zavrnil pa je zahteve po odstopu Ramaphose. A tudi 53-letni Mbabula bi bil lahko njegov naslednik. V torek bo vodstvo Mandelove stranke razpravljalo o nadaljnjih korakih.
Težavno iskanje partnerjev
ANC bo imela najbrž težave, ko bo iskala koalicijskega partnerja. Na desni sredini bi to lahko bila liberalna Demokratična zveza, ki je naklonjena podjetnikom in ima podporo zlasti med belci. Dobila je 21,7 odstotka glasov in 87 poslancev.
Na radikalni populistični levici pa sta dve pomembni stranki. S 14,6 odstotka glasov in 58 poslanci se je nepričakovano na tretje mesto prebila stranka plemena Zulu uMkhonto weSizwe (MK – Avantgarda naroda), ki jo je decembra ustanovil 82-letni Jacob Zuma, predsednik države med letoma 2009 in 2018 in voditelj ANC med letoma 2007 in 2017. Oblast je moral zapustiti zaradi korupcije, zdaj pa njegova MK, ki zahteva razlastitev velikih posestnikov in nacionalizacijo bank in rudnikov, zavrača sodelovanje z ANC, dokler jo vodi Ramaphosa. Gre predvsem za osebni spor med njim in Zumo.
Četrti so Borci za gospodarsko svobodo (EFF), ki so dobili 9,5 odstotka glasov in 39 poslancev. Tudi EFF, ki pa je povsem prežeta z marksizmom, komunizmom in panafrikanizmom, je nastala z odcepitvijo od ANC, in sicer že pred dvanajstimi leti. Vodja Julius Malema, ki je nekoč vodil podmladek ANC, kot pogoj za podporo vladi zahteva razlastitev veleposestnikov brez odškodnine. Možnost, da bi ANC sestavila vlado z radikalno levico, je vznemirila južnoafriške poslovneže in tuje investitorje, ki si želijo koalicijo ANC in Demokratične zveze. Ta liberalna stranka pa bi bila menda pripravljena tudi iz opozicije tolerirati manjšinsko vlado ANC.
