»Instinkt mi pravi, da ne smemo skočiti pokonci s takojšnjim povračilom. Zato ne nameravam spreminjati svojih načrtov,« je dejal Starmer.
Njegov načrt so pogajanja o carinah v okviru sklepanja novega trgovinskega sporazuma z ZDA, ki ga Trump že dolgo obljublja. Ob tem Starmer poudarja, da je njegov glavni cilj zaščititi britansko državno zdravstvo (NHS) pred ameriškimi trgovinskimi interesi, pa tudi, da bo njegova vlada ohranila obdavčitev ameriških visokotehnoloških podjetij kljub govoricam, da bi jo lahko med pogajanji o sporazumu opustila. »Vedno sem bil v pogajanjih z vsemi državami zelo zaščitniški do NHS, ker je naše največje premoženje, ki ga ne bomo razprodali,« je poudaril Starmer. In dodal, da se zaveda, da Trumpove carine niso samo nekakšna začasna minljiva faza, ampak del spreminjanja svetovne ureditve.
O zlati priložnosti
za pobrexitsko Britanijo
Večno zaslepljeni brexitarji v Trumpovih eksplozivnih carinah, s katerimi je porušil temelje mednarodne trgovine v zadnjih petdesetih letih in sprožil trgovinsko vojno, vidijo zlato priložnost za pobrexitsko Britanijo. Ob tem hvalijo izstop iz EU, ker je Trump dolgoletno največjo zaveznico, s katero naj bi imele ZDA posebne odnose, kaznoval s »samo« 10-odstotnimi carinami, medtem ko je članicam EU naložil 20-odstotne. Lord Frost, konservativni član lordske zbornice in nekdanji brexitski pogajalec, je med najglasnejšimi, ki hvalijo odločitev o odhodu iz EU, posebej njene carinske unije, ker je po njegovem Britanija zdaj neodvisna država in v veliko boljšem položaju od celinske Evrope. Tega, da Britanija, ki ji je Trump med prvim mandatom obljubljal hitro sklenitev posebnega trgovinskega sporazuma po odhodu iz EU, ni ušla 25-odstotnim carinam na avtomobile, aluminij in jeklo, zagovorniki brexita raje ne omenjajo.
Ne morejo pa zanikati, da bo Trumpovo rušenje starih pravil mednarodne trgovine boleče tudi za Britanijo oziroma otoško ekonomijo, saj bi lahko sprožilo recesijo. Sicer tudi na Downing Streetu 10 pravijo, da se je previdno britansko odzivanje na Trumpove carinske grožnje poplačalo s samo 10-odstotnimi carinami.
Farmacevti v negotovosti
Očitno je prisotnega nekaj zadovoljstva, ker Trumpove carine za Britanijo niso tako visoke kot za Kitajsko ali Evropsko unijo in ker (še) ne veljajo za zdravila in farmacevtske izdelke. Lani je Britanija v ZDA izvozila za blizu 10,5 milijarde evrov zdravil in farmacevtskih izdelkov. Obenem se bojijo, da Trump pripravlja posebne carine za zdravila, kot jih je uvedel za avtomobile, aluminij in jeklo. Pred časom je napovedal najmanj 25-odstotne carine na uvoz »tujih farmacevtskih izdelkov«. Obenem je dejal, da želi tujim farmacevtskim podjetjem dati čas, da »pridejo v ZDA in tam postavijo tovarne … brez carin«. Največja britanska proizvajalca zdravil, AstraZeneca in GlaxoSmithKline, že imata manjše tovarne zdravil v ZDA, kar jima do določene mere utegne pomagati izogniti se carinam.
Britanski zdravstveni minister Wes Streeting ob tem pravi, da bi Trumpove napovedane 25-odstotne carine na zdravila in farmacevtske izdelke prinesle skrajno turbulentne čase za britansko farmacevtsko industrijo. Na Otoku je politike, ki bi se radi pogajali z ZDA, najbolj zaskrbela izjava predsednikovega svetovalca za trgovino Petra Navarra, ki je zapisal: »Ne gre za pogajanja. Gre za izredno stanje v ZDA, ki so ga sprožili naši trgovinski primanjkljaji kot posledica pokvarjene (trgovinske) ureditve.« Malce so se pomirili, ko je najbogatejši Zemljan Elon Musk, ki je proti carinam, vsaj v ameriški trgovini z Evropo, Navarra razglasil za resničnega bedaka, ki je zabit kot kamen. A obenem v Britaniji vedo, da se bo Trump zaradi trka dveh superegov kmalu poslovil od Muska.
