Odhajajoči (6. septembra) britanski premier Boris Johnson, ki je bil te dni že tretjič na obisku v Kijevu, kjer je veliko bolj priljubljen kot doma, se bo lahko spet hvalil. Po uvedbi sankcij proti Rusiji si je Johnsonova konservativna vlada zastavila za cilj, da do konca leta 2022 povsem ukine uvoz ruske nafte, kmalu zatem pa tudi utekočinjenega zemeljskega plina. Po podatkih državnega statističnega urada, objavljenih šest mesecev po začetku invazije na Ukrajino, se je britanski uvoz energentov že konec junija zmanjšal za 97 odstotkov, ko je bila vrednost uvoza samo še neznatnih 39 milijonov evrov. Zdaj naj bi prvič v zgodovini padla na – ničlo! Že pred invazijo na Ukrajino Britanija ni uvažala zares veliko energije iz Rusije. Ruska nafto in plin je začela uvažati leta 1997, v zadnjih dvanajstih mesecih pred invazijo pa ju je uvozila za okoli 499 milijonov funtov (591 milijonov evrov). Zdaj prvič po 25 letih ne uvaža več ruske nafte in plina. Zato je morala povečati uvoz iz drugih držav, predvsem Savdske Arabije in Kuvajta, s katerima ima Britanija zelo prijateljske odnose, pa tudi Nizozemske in Belgije.
Padec uvoza vsega, celo vodke
Britanija je zaradi ruske invazije na Ukrajino drastično oklestila tudi uvoz vsega drugega iz Rusije, vključno z zelo popularno vodko. Johnsonova vlada je uvedla sankcije v treh fazah. Najprej je prepovedala uvoz vrste ruskih izdelkov, med njimi železa, jekla, srebra, zlata, izdelkov iz lesa in blaga višjega cenovnega razreda, hkrati pa uvedla visoke dodatne carine na vrsto drugih izdelkov, ki so jih britanski podjetniki uvažali iz Rusije.
V okviru zadnjega svežnja sankcij, uvedenega maja, je vlada prepovedala uvoz vseh kovin, kemikalij, plastike, gume in strojev, ki so sestavljali pomemben del ruskega izvoza na Otok v obsegu dobri dve milijardi na leto. Hkrati je drastično povišala carine na uvoz dragocenih kovin. Ta sveženj sankcij je objavila 9. maja, samo nekaj ur pred začetkom ruskega praznovanja dneva zmage (v drugi svetovni vojni). Britansko ministrstvo za mednarodno trgovino pravi, da je bila Rusija zelo odvisna od izvoza dragocenih kovin v Britanijo; carine nanje so povišali za dodatnih 35 odstotkov.
Uvozniki našli alternative
uvozu iz Rusije
Po najnovejših podatkih državnega statističnega urada se je uvoz iz Rusije drastično zmanjšal pri vseh izdelkih z izjemo farmacevtskih, za katere sankcije ne veljajo. V juniju se je uvoz zmanjšal za kar 67 odstotkov v primerjavi z mesečnim povprečjem v dvanajstih mesecih pred invazijo (24. februarja), ko je znašal blizu tristo milijonov evrov na mesec. Med februarjem in junijem se je drastično zmanjšal tudi izvoz v Rusijo, izvoz strojev in transportne opreme celo za 91,3 odstotka. Povečal se je samo izvoz kemikalij (za 61,8 odstotka) in farmacevtskih izdelkov.
Državni statistični urad ugotavlja, da so glavni dejavnik drastičnega zmanjšanja uvoza ruskih izdelkov (in izvoza britanskih v Rusijo) vladne sankcije, dodaja pa, da je razloge iskati tudi pri uvoznikih, ki so se zaradi ruske invazije na Ukrajino sami odločili najti alternative uvozu ruskih izdelkov.
