Izvolitev Trumpa ne bo bistveno spremenila dosedanjih gospodarskih in trgovinskih odnosov med Združenih držav in Evropske unije. Najbrž pa se bo ameriški trg še bolj zaprl pred evropskimi podjetji, zlasti s carinami. Poleg tega pa se bo še naprej zmanjševala konkurenčnost evropskega gospodarstva nasproti ameriškemu in kitajskemu.
Profesor Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete meni, da je Trumpova zmaga šokirala predvsem politične, ne pa toliko poslovnih elit v Evropski unijiU. V gospodarskih odnosih med ZDA in EU je namreč, kot pravi Kovač, dosedanja Bidnova administracija, ki ji je pripadala tudi Kamala Harris, naredila veliko več škode kot Trump v prejšnjem mandatu, torej v letih 2017-2020. »ZDA so v skrbno načrtovanem projektu najprej spodbudile rusko invazijo (na Ukrajino), potem pa so EU zvabile v posredno vojno proti Putinu. EU se je odrekla ruskemu trgu in cenenim energentom, prevzela je večji del financiranja Ukrajine in dokončno izgubila konkurenčno bitko na globalnih trgih, tudi z nakupi dragega ameriškega plina po famozni ameriški razstrelitvi polovice rusko-nemškega naftovoda.« EU je tako nasproti ZDA in Kitajske izgubila vse konkurenčne prednosti, ZDA pa jo želijo zvabiti v trgovinsko vojno s Kitajsko, pravi. Kovač tudi meni, da se EU lahko reši le z večjo strateško avtonomijo. »Trump bo s svojo transakcijsko diplomacijo, dobiš toliko kot daš, zgolj legitimiral politično razvodenelost med ZDA in EU,« še pravi Kovač.
Po njegovi oceni je Trumpov gospodarski program uganka, če odmislimo znižanje davkov, kar je obnovitev ekonomike ponudbe. Najbrž pa bo novo Trumpovo administracijo usmerjal Projekt 2025, ki je obširna analiza na 900 straneh o tem, kaj bi morali biti cilji in ukrepi republikanske vlade. Po Kovaču o prioritetah novega Trumpovega vodenja ZDA zelo veliko pove tudi dejstvo, da so ga v volilni kampanji podpirali ljudje, kot sta multimilijarderja Elon Musk in Jeff Bezos. »Čaka nas svet, ki ga bodo z brutalno močjo krojile ameriške korporacije, Trump in CIA,« je dejal Kovač.
Nadaljevanje deglobalizacije
Tudi profesor Črt Kostevc z Ekonomske fakultete je prepričan, da bodoča Trumpova administracija ne bo bistveno spremenila dosedanje ameriške gospodarske in trgovinske politike, prav tako ne v odnosu do EU: »Vztrajala bo pri protekcionistični zunanjetrgovinski politiki predvsem do Kitajske in nekaterih drugih razvijajočih se držav, katerih izvoz temelji na poceni delovni sili. Glede na potrebe dnevne politike pa je mogoče, da se bodo carine razširile tudi na »partnerske« države (EU, Južna Koreja, Japonska).«
Kostevc meni, da bo Trump verjetno sledil Projektu 2025, ki med drugim vsebuje zahtevo po uvedbi univerzalnih carin med 10 in 20 odstotki. Sicer naj bi Trump precenjeval pomen carin pri izboljševanju konkurenčnosti ameriškega gospodarstva, katerega položaj pa bo poskušal izboljšati tudi s subvencijami, ki so podobne tistim za ameriška podjetja iz Bidnovega zakona o zniževanju inflacije. Kostevc dodaja: »Trump bo namenil manj podpore obnovljivim virom energije in jo delno nadomeščal z dvigi socialne pomoči zveznim državam, ki so odvisne od proizvodnje fosilnih goriv.« In še: »Trump namerava poleg agresivne deregulacije uvesti tudi dokaj agresivno davčno razbremenitev, ki bo, kot kaže zaenkrat, financirana z zadolževanjem.«
Kostevc pa opozarja, da je glavni problem pri Trumpu nekonvencionalnost, nepredvidljivost in nepripravljenost sodelovanja v multilateralnih organizacijah, kot so Združeni narodi, Svetovna trgovinska organizacija in Mednarodni denarni sklad. Trumpova izvolitev pa pomeni predvsem nadaljevanje deglobalizacije sveta. A po Kostevcu bi se ta nadaljevala, tudi če bi zmagala Harrisova.
