Na obravnavi so se pogovarjali predvsem o psihičnem stanju zapornika in ugotavljali, ali je njegovo stanje primerno za izpust. Medtem ko je psihiater Ivan Doci izjavil, da pri Mikulašu Černaku ni ugotovil resnih duševnih bolezni, kot je na primer psihoza, je tožilka Monika Brodanska zahtevala novo psihiatrično presojo. Meni namreč, da je prvotni izvedenec preučeval zgolj prisotnost psihoze. Prav tako je podvomila o ugotovitvah poročila ter poudarila, da psihološka ocena ni vsebovala vseh potrebnih podrobnosti.
"Prepričana sem, da dokazi jasno kažejo, da Mikulaš Černak izpolnjuje pogoje za pogojni izpust. Zelo presenetljivo je, da tožilstvo zahteva dodatne ocene poročil, o katerih so se izvedenci že izrekli, in ki v postopkovnem smislu nimajo napak," je poudarila njegova odvetnica Diana Messingerova.
Svoje mnenje o Černakovem primeru je za slovaške medije podala tudi odvetnica Eva Mišikova, ki je sodelovala v preiskavi enega izmed umorov, ki jih je zagrešil Černak. Tudi ona meni, da bodo na Černakovo izpustitev vplivala predvsem izvedenska mnenja psihiatričnih strokovnjakov o tem, ali bo znal funkcionirati v družbi. "To je dokaz, ki jasno pove, ali obsojenec še vedno kaže nagnjenost h kaznivim dejanjem,” je dejala in poudarila, da je pomembno tudi njegovo vedenje v zaporu. Veliko je odvisno od tega, ali bo spoštoval pravila, navodila paznikov in se primerno vedel do drugih zapornikov. "Ocena direktorja zavoda, kjer prestaja kazen, je ključna," je poudarila Mišikova.
"Večina ljudi vidi le število žrtev in meni, da bi moral ostati v zaporu za vedno. A zakon določa, da v kolikor so pogoji izpolnjeni, ima pravico zaprositi za izpustitev. Pravna stroka mora upoštevati dejstva, ne čustev javnosti," je še pojasnila.
Kaj bi izpust pomenil za Černaka?
Če bi bil Černak izpuščen, bi bil na preizkusni dobi desetih let. "Moral bi se redno javljati pristojnemu uradu, dokazovati vir dohodka in spoštovati prepovedi, kot so stiki z nekdanjimi sostorilci ali obisk določenih krajev. Možna je tudi uporaba elektronske zapestnice," je zaključila Mišikova.
Minister za pravosodje Boris Suško upa, da bo sodišče v primeru Černak odločilo pravično in bo upoštevalo vse vidike, tudi zgodbe preživelih žrtev dejanj nekdanjega šefa podzemlja.
"Sodišče mora oceniti vse, kar vpliva na odločitev, težo vseh storjenih dejanj, koliko časa je od njih minilo, ali se obsojenec lahko ustrezno vključi v družbo in seveda tudi vpliv odločitve na preživele žrtve dejanj," je poudaril Šuško.
"Pogojni odpust je standardni institut našega pravnega reda, a ga je treba vedno presojati individualno, glede na konkreten primer," je spomnil minister.
O izpustitvi bo sodišče znova odločalo maja, odločitev pa bo zagotovo odmevna, saj primer Mikulaša Černaka že desetletja buri javnost in pravno stroko.
Kdo je Mikulaš Černak?
Mikulaš Černak se je rodil leta 1966 v Breznu. Prvo kazensko ovadbo in pogojno kazen je dobil kot najstnik zaradi manjše kraje, sledili pa sta mu še dve zaradi posedovanja orožja in pretepa. Sicer njegovo življenje ni bilo nič posebnega, še danes rad pove, da je bil podeželski fant. Poročil se je pri 19 letih in delal kot voznik avtobusa do leta 1991, ko je s prijatelji ustanovil svoje podjetje in začel služiti z raznimi goljufijami. Kasneje so ustanovili še varnostno podjetje, njihove stranke so bili predvsem uspešni poslovneži. Poleg varovanja so jim naročali tudi ustrahovanje konkurentov in nekaterih kriminalnih združb. Sčasoma so se pojavila tudi naročila za umore.
Prvi naročeni umor je leta 1993 izvedel sam Černak. Žrtev je bil Ukrajinec, ki je živel v Banski Bistrici. Umor je naročil poslovnež, potem ko je Ukrajinec od njega zahteval denar ter grozil njemu in njegovi družini. Nadaljevali so se tudi drugi naročeni umori, eden najbolj brutalnih umorov se je zgodil v hotelu Gerlach v Popradu, kjer je Černak zabodel nekdanjega policista Gustava Slivenskega. Nato mu je odrezal glavo in jo pustil na avtomobilu pred njegovo stanovanjsko hišo.
Po poročanju tujih medijev so Černaka preiskovali več let in ga leta 2009 zaradi več umorov obsodili na dosmrtni zapor. Do danes je priznal 16 umorov, nekateri viri pa pravijo, da bi jih lahko zagrešil blizu 30.
