Srbski študentje že deveti dan blokirajo več zgradb javne Radiotelevizije Srbije (RTS), ki ima zato hude težave pri oddajanju rednega programa. Torkovega jutranjega dnevnika ni vodil nihče, predvajali so posnetke drugih televizij. Nekateri predlagajo, da se zaradi vse bolj okrnjenega programa oddajanje RTS ustavi.
Blokado televizije hočejo študentje nadaljevati, dokler ne bo novega natečaja za člane sveta regulatorne agencije za elektronske medije, kot to zahteva tudi opozicija. Oblasti naj bi namreč manipulirale, ker naj bi predlagale člane brez potrebnih kvalifikacij iz fiktivnih nevladnih organizacij. Sicer je poročanje RTS za študente sporno od vsega začetka protestov, ki so se začeli, ko so zahtevali kaznovanje odgovornih za zrušitev nadstreška na novosadski železniški postaji 1. novembra lani, pri čemer je umrlo 16 ljudi.
Vodstvo RTS obsoja blokado kot nezakonito in meni, da gre za »nedopusten pritisk na medij, ki mu državljani najbolj zaupajo«. Študente, ki pred zgradbami RTS plešejo, pojejo, zganjajo vsakovrsten hrup in igrajo šah s starejšimi Beograjčani, obtožuje, da kršijo pravico novinarjev do svobodnega poročanja in avtonomije. Še posebej je za vodstvo RTS nesprejemljivo razpisovanje tiralic za nekaterimi uredniki oziroma objavljanje telefonskih številk posameznih novinarjev, kar obsojajo tudi nekateri, ki podpirajo proteste.
Predsednik v etru, ko se mu zahoče
Minister za informiranje Boris Bratina je pozval policijo, naj omogoči zaposlenim na RTS, da bodo lahko delali v normalnih razmerah. »Padec RTS bi pomenil državni udar,« je zapisal Bratina v sporočilu za javnost. »Blokada je kršenje temeljnih človekovih pravic, kot sta pravici do dela in do dostopa do informacij.«
Manjši del zaposlenih na RTS je podprl zahteve študentov. Večina zaposlenih pa o sebi meni, da so nekje na sredi med agresivnimi prorežimskimi televizijami, ki jih financirajo prijatelji predsednika Aleksandra Vučića, in (manj vplivnimi) mediji, ki jih obvladuje tajkun Dragan Šolak in ki za vsako ceno kritizirajo oblast. Sam Vučić velikokrat pretirano trdi, da je RTS preveč na strani študentov in opozicije.
A številni državljani, ki podpirajo študentske blokade, so nezadovoljni z RTS, ker naj bi v zadnjih 13 letih, odkar je Vučić na oblasti, poročala podobno pristransko kot v času Miloševićeve vladavine v 90. letih. Sporno je na primer, da lahko Vučić vedno, kadar se mu zahoče, nenapovedano gostuje na RTS za uro ali dve in tako prekine redni program. »Spet je postala strankarska televizija. Plačevati moramo naročnino RTS, čeprav smo nezadovoljni s programom. Plačujem torej nekaj, kar me ne zanima in česar ne gledam,« je za Al Džaziro dejala starejša Beograjčanka, ki podpira blokado RTS.
Vučiću še ne gori pod nogami
Bojan Klačar iz beograjskega Centra za svobodne volitve in demokracijo (CESID) ob protestih, ki bodo kmalu potekali že pol leta, ne verjame, da bi Vučićev režim lahko kmalu padel. »Oblast je gotovo izgubila del politične moči glede na obdobje pred zrušenjem nadstreška 1. novembra, saj so protesti oslabili nekatere oblike upravljanja države, stare tudi več desetletij. A ti protesti že od samega začetka nimajo velikega in usodnega vpliva na politične procese. Vučić ima še naprej stranko z močno infrastrukturo in velik osebni vpliv. Tako najbrž ti protesti ne bodo povzročili njegovega padca. To, da imajo kritiki oblasti prevlado v javnem prostoru in na protestih, ne pomeni nujno, da bi se ti trendi lahko prenesli na raven politike,« je dejal Klačar.
Meni še, da se tudi v delu srbske javnosti preveč pričakuje od Zahoda. Srbija je po njegovem mnenju še daleč od povsem nedemokratičnih avtoritarnih režimov. Poleg tega zlasti po Trumpovem prevzemu oblasti obstajajo resni globalni problemi ter velika krizna žarišča in vojne, kot sta tisti v Ukrajini in Gazi. »Ni v interesu Zahoda, da se destabilizira Srbijo, ki je največja država na zahodnem Balkanu z močnim vplivom na vsaj dve državi v regiji, na Bosno in Hercegovino ter Črno goro, in z nerešenim vprašanjem glede Kosova. EU bo gotovo še bolj kot doslej vztrajala pri vprašanjih pravne države, a ni pričakovati, da se bo neposredno vmešavala v notranja vprašanja,« ocenjuje Klačar.
