V Franciji bi lahko še pred novim letom združena levica, ki ima 192 (od 577) poslancev, in skrajna desnica, ki jih ima 142, zrušili komaj tri mesece staro desnosredinsko vlado 73-letnega konservativca Michela Barnierja. Obenem se zaostruje kriza javnih financ. Letos bo proračunski primanjkljaj presegel 6 odstotkov BDP, prihodnje leto pa – če ne bo zategovanja pasu – že 7 odstotkov BDP. Tako se tudi nevarno povečujejo obresti, s katerimi se Francija zadolžuje in ki so že na ravni grških, torej so najvišje v EU. »Obstaja tveganje, da se bo pri nas ponovil grški scenarij,« je pred nekaj dnevi za dnevnik Le Parisien dejala govornica vlade Maud Bregeon.
Nihče ne bi varčeval
Zaradi neposrednih interesov svojih volilcev želijo parlamentarne stranke celo samo še povečevati izdatke, kar velja zlasti za levico. Skrajna desničarka Marine Le Pen, od katere je odvisno preživetje Barnierjeve vlade, nasprotuje dvigu davka na elektriko (katere cena pada), Macronov liberalni tabor, ki je najpomembnejša opora vladi, je proti obdavčenju podjetij (zaradi nizkih davkov je namreč več tujih naložb in ni brezposelnosti), Republikanci, stranka Barnierja, pa so dosegli, da za departmaje ne bo zmanjšanja izdatkov, kot stranka upokojencev pa tudi, da bo velika večina pokojnin, ki so v resnici visoke, ostala usklajenih z inflacijo.
Tako bo Barnierju zelo težko v novem proračunu znižati izdatke za 40 milijard evrov in povečati davke za 20 milijard evrov. Oboje naj bi Franciji omogočilo, da prihodnje leto ne bo imela 7-, ampak 5-odstotni proračunski primanjkljaj.
Vsiljeni proračun?
Barnier se je že sprijaznil s tem, da za proračun ne bo dobil podpore v skupščini in da ga bo decembra vsilil mimo skupščine s pomočjo člena ustave, ki omogoča, da se to stori z odlokom vlade. Vendar takoj zatem avtomatično sledi glasovanje o nezaupnici vladi in njegova vlada bi lahko padla. Težko pa je iz razprav ustavnih pravnikov razbrati, kaj bo v primeru padca vlade s proračunom za leto 2025.
Sprva se je sicer zdelo, da je skrajna desnica naklonjena Barnierju in da bo zato prestal glasovanje o nezaupnici. Le Penova je hotela v boju za desnosredinske volilce dajati vtis, da je odgovorna in konstruktivna političarka, ki omogoča stabilno vlado, ki jo Francija potrebuje. Toda nedavno so postali premočni pritiski njenih poslancev in še prej volilcev skrajne desnice z opozorilom, da je njen Nacionalni zbor opozicija in da mora zato glasovati za nezaupnico. Predvsem je za te volilce, ki so iz nižjih slojev, nesprejemljivo, da se v novem proračunu povečuje davek na elektriko. Skratka, Le Penova je morala ukrepati, sicer bi ti volilci lahko na novih predčasnih volitvah, ki bodo najbrž že julija 2025, ostali doma, zaradi česar bi izgubila večino poslancev.
Računi brez rešitve
»Če bo proračun ostal, kakršen je, bomo glasovali za nezaupnico,« je dejala Le Penova, potem ko se je v ponedeljek dobro uro pogovarjala z Barnierjem. O ničemer se nista dogovorila. Vsekakor bi bilo zanjo idealno, če bi lahko stopila pred svoje volilce in jim rekla, da njeni poslanci ne bodo rušili vlade, ker je dosegla, da ne bo davka na elektriko. A to darilo Le Penovi bi zelo drago stalo Barnierja, saj bi se v času hude krize javnih financ odpovedal več milijardam evrov novih prihodkov v proračunu. Menda ga Le Penova prepričuje, naj varčuje z odpravo brezplačnih zdravstvenih storitev za migrante. A ne le, da tu ne bi bilo veliko prihrankov, ampak bi takšnemu popuščanju skrajni desnici nasprotovali sredinski poslanci Macronovega tabora, saj so pred petimi meseci zmagali v svojih volilnih okrožjih proti skrajni desnici s podporo levice.
