Ameriška astronavta Barry Wilmore - Butch in Sunita Williams sta se zataknila v vesolju. Natančneje: zaradi okvare plovila Starliner na poskusni misiji sta na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) ujeta že od 6. junija. In čeprav bi morala biti njuna misija dolga le osem dni, je povsem možno, da bosta na višini 400 kilometrov nad površino Zemlje ostala vse do leta 2025. S tem bi »izgubila« več letnih časov, v vesolju pa preživela tudi zahvalni dan, božič in novo leto. Pri Nasi iščejo možno rešitev za njuno vrnitev, pred dnevi so sporočili, da bi to lahko bilo šele februarja prihodnje leto. A čeprav bi lahko v vesolju preživela dobrega pol leta, to nikakor ne bo niti blizu rekorda. Ruski kozmonavt Valerij Vladimirovič Poljakov je namreč v »enem kosu« na vesoljski postaji Mir preživel nekaj več kot 437 dni. Med 8. januarjem 1994 in 22. marcem 1995 je Zemljo obkrožil več kot sedemtisočkrat, prepotoval pa 300.765.000 kilometrov. Lani se je z ISS vrnil Američan Frank Rubio, ki je tam preživel 371 dni.
Morda je težko razumeti, kako se lahko izjalovi misija, na katero se v Nasi pripravljajo mesece, celo leta. A tehnične težave Starlinerja podjetja Boeing očitno niso bile predvidljive. Plovilu se je po izstrelitvi iz vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi zaradi težav s pogonskim motorjem uspelo na ISS priključiti šele v drugem poskusu, poleg tega je imelo težave z uhajanjem helija. Ali bodo Wilmora in Williamsovo domov pripeljali z njim, še ni jasno. Ena od možnosti je namreč, da bi se na Zemljo vrnila s plovilom podjetja SpaceX Elona Muska. Če se bodo vendarle odločili za Starliner, morajo najprej odpraviti že prej omenjene težave z motorjem in s puščanjem helija. Če jim to ne bo uspelo ali pa se del sploh ne bodo lotili, bi se lahko plovilo vrnilo tudi brez posadke. A bi morali v tem primeru obsežno prilagoditi programsko opremo.
Zaposlena in dobro razpoložena
Poleg Wilmora in Williamsove je na Mednarodni vesoljski postaji tudi štiričlanska posadka Crew-8. Zaradi zapletov so morali spremeniti načrte glede zamenjave z novo posadko. Pri SpaceX sedaj razmišljajo, da bi misijo septembra namesto s štirimi izstrelili le z dvema astronavtoma, saj bi tako omogočili, da bi se »zataknjena« astronavta s kolegoma po osmih mesecih februarja vrnila domov. Uporaba Muskovega plovila bi bila za Boeing hud udarec (če že ne sramota), saj se že leta trudijo tekmovati s podjetjem in njegovo raketo oziroma odpravo Crew Dragon. Pred kratkim so prav z Muskovo raketo astronavtoma dostavili dodatno hrano in nekaj oblačil.
»Tu zgoraj sva zelo zaposlena,« je med nedavnim klicem na Zemljo novinarjem pojasnila 58-letna Sunita Williams, astronavtka slovenskih korenin, ki je po prababici Suhokrajinčanka iz Šmihela pri Žužemberku. Upokojena helikopterska pilotka ameriške mornarice je tokrat četrtič v vesolju in tretjič na ISS. »Občutek imam, kot bi se vrnila domov. Prav prijetno je tako lebdeti. Dober občutek je biti v vesolju in delati z ekipo mednarodne postaje,« je razložila. Menda sta polna energije, Williamsova pa je v imenu obeh potrdila, da se zaradi »nekaj dodatnih tednov« v vesolju ne bosta pritoževala. Kakšno je njuno stališče glede nekaj dodatnih mesecev tam, ni znano.
Pot do vesolja s Starlinerjem je bila izjemno dolga, saj je Nasa z Boeingom pogodbo za razvoj nove vesoljske ladje za prevoz posadke podpisala že leta 2010. Prvo izstrelitev so načrtovali že za leto 2017, a se je hitro izkazalo, da je šlo za preveč optimistične in zgolj pobožne želje. Po številnih težavah jim je junija končno uspelo priti do ISS. Wilmore in Williamsova sta tik pred izstrelitvijo vzklikala od navdušenja. Prvih poletov z novo vesoljsko ladjo je bilo v ZDA le peščica – v zadnji polovici stoletja Space Shuttle (1981) in Crew Dragon (2020). Za astronavte je to velika čast.
