Predvsem v zgodnjih fazah brexita se mi je zdelo, da se bo o brexitu ponovno premislilo. Sploh ko je Theresa May razpisala predčasne volitve s prednostjo 19 odstotnih točk. Lahko sicer le ugibam, a zdi se, da je bil njen cilj dobiti jasen mandat, da bi marginalizirala skrajneže, ki so nasprotovali njeni politiki. A naredila je veliko napako. Predčasnih volitev niso izvedli še dolgih sedem tednov, v tem času pa je njena prednost 19 odstotnih točk praktično izpuhtela. Po volitvah se je tako znašla v situaciji, da je odvisna od desetih poslanskih glasov unionistov iz Severne Irske. Namesto da bi z volitvami pridobila moč, jo je izgubila. Takrat smo dojeli, da se bo brexit dejansko zgodil.
Kako ste pripravljeni na brexit?Naše ministrstvo za kmetijstvo se je začelo na brexit pripravljati že veliko prej, preden so Britanci o brexitu glasovali v parlamentu. Po britanskih volitvah, ko so več vliva pridobili brexitski skrajneži, smo svoje aktivnosti še okrepili. Iskali smo možnosti diverzifikacije trgov in za mala in srednja podjetja oblikovali podporo pri prehrambnem marketinškem združenju.
Še vedno sicer upamo, da bo do brexita prišlo na urejen način. Trdi brexit bi imel hude posledice tako za Irsko kot za celotno Evropo. V Veliko Britanijo izvozimo za 4,75 milijarde evrov kmetijskih izdelkov na leto. Carine zaradi trdega brexita bi na ta izvoz nanesle približno 1,7 milijarde evrov. S takšnim povišanjem cen je vprašanje, ali si bodo Britanci te izdelke še lahko privoščili ali jih bodo zamenjali s cenejšimi iz tretjih držav. Morda se bodo v Veliki Britaniji dvignile cene hrane nasploh. Volatilnost je sovražnik stabilnega poslovanja podjetij.
Je urejen brexit tudi po tej drugi zavrnitvi brexitskega dogovora v britanskem parlamentu še mogoč?Vse je mogoče. Kjer je volja, je tudi pot. Theresa May je ta teden še v zadnjem trenutku odšla v Strasbourg, kjer se je srečala z Michelom Barnierom in pogajalsko ekipo. Dogovorili so se za dodatne razjasnitve in zagotovila glede irskega varovala. Če bi po sprožitvi irskega varovala ocenili, da gre za načrt, kako obdržati Veliko Britanijo v carinski uniji, bi lahko sprožili arbitražo. Veliko poslancev je z odločitvijo čakalo na mnenje generalnega pravobranilca, ki je sicer dejal, da se je jasnost varovala izboljšala, vendar jim še vedno ni bila dana mednarodno priznana možnost, da se enostransko umaknejo iz varovala. Da bi z Britanci vendarle prišli do dogovora, moramo to dilemo razrešiti. Pravkar poslanci britanskega parlamenta glasujejo o brexitu brez dogovora. Upam, da ga bodo zavrnili in jutri podprli podaljšanje izstopnega obdobja (pogovarjali smo se v sredo zvečer, op. a.). A dlje kot do konca junija Velika Britanija že zaradi evropskih volitev ne bo mogla ostati v Evropski uniji.
Torej Irska ne želi podaljšanja obstanka Velike Britanije v EU, o čemer se tudi razmišlja?To ni zgolj irsko stališče. S pravnega vidika preprosto ni mogoče, da bi bila neka država članica EU, ne da bi imela v evropskem parlamentu svoje poslance. Evropske volitve bodo konec maja. Poslanske sedeže Velike Britanije so za naslednji sklic parlamenta porazdelili med druge države članice. Daljše podaljšanje izstopnega obdobja preprosto ni mogoče. Če bodo Britanci zaprosili za podaljšanje izstopnega obdobja za mesec dni, dva ali tri, morajo ob tem predstaviti jasno alternativo, kaj želijo v tem obdobju doseči. Ločitveni dogovor, ki je bil po skoraj dveh letih pogajanj dosežen lanskega novembra in decembra, predstavlja niz kompromisov.
Toda prav zato, ker iz Londona ne prihajajo signali, kaj je alternativa doseženi rešitvi, tudi v Bruslju ni veliko interesa za podaljšanje izstopnega obdobja. Michel Barnier se tako sprašuje, kaj naj bi bil namen takšnega podaljšanja.Ogorčenje je precej očitno. Michel Barnier je pogajanja z Veliko Britanijo vodil od začetka. Pokazal je veliko potrpežljivosti, da jih je pripeljal do zaključka. Štiri mesece po sklenitvi dogovora, v katerega je bilo vloženega veliko truda, se zdaj sprašuje, ali je bilo vse zaman. Dejansko iz Velike Britanije nismo slišali alternativnih predlogov. Torijci različnih frakcij mu nasprotujejo. Resnično se nahajamo na doslej neznanem terenu. Na Irskem smo zelo hvaležni za vso solidarnost in podporo, ki jo dobivamo iz Evrope. Po 800 letih skupne preteklosti z Britanci bomo morali na Irskem z njimi oblikovati nov odnos.
Velika Britanija je že predstavila rezervni scenarij, če bi prišlo do trdega brexita. Irski izvoz na Severno Irsko bodo oprostili carin, bo pa ocarinjen izvoz v Veliko Britanijo. Kaj bi takšna ureditev pomenila za irsko gospodarstvo?Oba dela otoka sta povezana pri pridelavi hrane in proizvodnji elektrike. Elektrodistribucijsko omrežje v Republiki Irski upravlja celotno električno omrežje na otoku, tudi na Severnem Irskem. Tako kot elektrika ne pozna meja, enako velja za trgovanje z živino, mlekom… Po britanskem predlogu se torej glede teh stvari ne bi nič spremenilo. A večina našega izvoza gre na britanski del otočja. Kadar ni meja, velja, da najprej potuje blago in temu sledi papirologija. Kadar pa meja je, pride naprej papirologija in šele nato blago. V naših pristaniščih bomo denimo morali izvajati dodatne ukrepe. Uvoz iz Velike Britanije, pa ne le kmetijske izdelke, bo treba preverjati, saj bo razumljen kot uvoz iz tretje države. Ob tem, da v Veliko Britanijo izvozimo največ kmetijskih izdelkov, smo tudi največji odjemalec njihovih kmetijskih izdelkov; nam izvozijo kar za 3,7 milijarde evrov kmetijskih izdelkov na leto. Pred izzivi se bodo tako znašli tudi Britanci.
Ob tem carinskem režimu, ki ga je predstavila Velika Britanija, je Irsko in EU pozvala, naj se odločita, kaj bosta naredili v zvezi s carinami za Severno Irsko. Se vam zdi, da poskuša tako Velika Britanija Irsko politično stisniti v kot?Težko je reči, kaj je bil njihov namen. Lahko gre za politični pritisk ali pa tudi ponujeno oljčno vejico. Doslej Veliki Britaniji ni uspelo, da bi nas marginalizirali ali odtujili od preostalih 26 držav članic EU. Kakšno sporočilo pa bi dajali drugim manjšim državam članicam v EU, kot je denimo Slovenija, če bi se pokorili zaradi pritiska velikih? Tako bi bila spodkopana vsa evropska načela sprejemanja skupnih odločitev. Če je bil to njihov namen, je šlo še za eno nepremišljeno taktiko.
V preteklih mesecih ste predelovali različne scenarije za primer trdega brexita. Kako lahko denimo za govedorejce in mlečnopredelovalni sektor nadomestite morebitno izgubo britanskega trga?Pomembno je bilo, da je evropska komisija povečala vsoto dovoljene državne pomoči kmetom s 15.000 na 25.000 evrov, obstaja tudi možnost pridobitve solidarnostne pomoči iz evropskih skladov. Kljub temu ne bomo mogli kar preprosto odpraviti negativnih posledic, denimo za naše govedorejce. A slej ko prej se bodo zadeve po brexitu umirile. Še vedno bo treba nahraniti 70 milijonov ljudi na britanskem otočju. Velika Britanija je vedno zagovarjala politiko cenovno dostopne hrane. Iz Nove Zelandije denimo uvažajo velik del jagnjetine in to brez carin.
V obdobju umirjanja po brexitu bo prišlo tudi do močnega izčrpavanja. Razmere bodo podobne potresu, ko se veliko hiš poruši, mnogo jih tudi obstane, potrebnega pa bo veliko časa, da se zadeve ponovno obnovijo. Zagotovo bomo doživljali veliko nevšečnosti. Brexit lahko uniči našo govedorejo, težave bi lahko bile tudi v mlečnopredelovalnem sektorju. Od vseh mogočih mlečnih izdelkov, ki jih izvažamo v Veliko Britanijo, je 80 odstotkov čedarja. Tega pa večinoma jedo v Veliki Britaniji, manj v drugih delih Evrope.
Koliko kmetov je ogroženih zaradi morebitnega trdega brexita?Na Irskem imamo okoli 120.000 kmetov, od teh jih je 20.000 v mlečnopredelovalni industriji. Ta industrija si je rast zagotavljala z mlekom v prahu, ki ga izvozimo na pomembno kitajsko tržišče, in predelavo mleka v sir. Če bi se ena od teh vej mlečnopredelovalne industrije znašla v težavah, bi cena mleka padla. Velika Britanija je za naše govedorejce trg z najboljšim donosom in dostopom, tja izvozimo 60 odstotkov govedine. 80.000 kmetov se ukvarja z govedorejo, tudi sam sodim mednje. Pred nami so resni izzivi, kaj se bo zgodilo s to vejo industrije. Je namreč eden izmed največjih zaposlovalcev v državi.
