V izjavah demokratskih strategov v ameriških medijih je zaznati naraščajoče nelagodje. Trendi zadnjih tednov jim ne vlivajo zaupanja v zmago njihove predsedniške kandidatke Kamale Harris 5. novembra, ker republikanski tekmec Donald Trump beleži nadpovprečno podporo med določenimi segmenti volilcev, v večini ključnih zveznih držav pa je ob boku Harrisovi ali tik pred njo, pri čemer nihče ne ve, kako točne so tokrat ankete, ki so Trumpa v preteklosti podcenjevale. »Morali bi se dvigati, to je znak, da je kampanja na poti k zmagi. Dejstvo, da se ne, je najmanj skrb zbujajoče,« je za The Hill dejal eden od demokratskih strategov.
V povprečju anket, ki ga objavlja portal 270toWin, Trump vodi v štirih od sedmih zveznih držav, kjer je tekma tesna in se bo odločalo o končnem zmagovalcu (Arizona, Georgia, Severna Karolina, Wisconsin), Harrisova vodi v eni (Pensilvanija), v Michiganu in Nevadi pa sta izenačena. Če bi v štirih državah, v katerih vodi, Trump zmagal, bi postal novi ameriški predsednik, saj bi presegel magično mejo 270 elektorjev, kolikor jih je treba zbrati.
Tekma sicer ostaja zelo tesna, razlike so majhne in v okviru statistične napake – še največjo prednost ima bivši predsednik v Arizoni, 1,7 odstotne točke. A demokrati so po avgustovski konvenciji stranke in septembrskem televizijskem soočenju s Trumpom, na katerem naj bi se Harrisova odrezala bolje, pričakovali več, namesto tega pa ponekod ne dosega številk prejšnjih demokratskih kandidatov.
Manj temnopoltih in latinskoameriških volilcev za Harrisovo
Demokratski kandidat denimo vedno pobere več glasov temnopoltih in tako bo tudi letos. Vendar ankete že nekaj časa kažejo, da v tem segmentu delež glasov za Harrisovo pada. V zadnjih volilnih ciklih so demokratski kandidati pobirali 90 odstotkov glasov temnopoltih, delež Harrisove pa je 78-odstoten, predvsem zaradi večje podpore Trumpu med temnopoltimi moškimi. Ob tesnih razlikah je vsako takšno odstopanje lahko odločilno, saj denimo v Georgii temnopolti predstavljajo tretjino volilcev. Zato je v akcijo stopil tudi bivši predsednik Barack Obama in na shodu v Pensilvaniji prejšnji teden odkrito nagovoril »brate«. »Ne zaznavamo še enake energije in udeležbe v vseh delih naših četrti in skupnosti, kot smo ju, ko sem sam kandidiral,« je dejal Obama. Manko zagretosti pa je »očitno večji med brati«, torej temnopoltimi, je rekel. »Del mene mi daje misliti – in govorim neposredno moškim – da vam ni domača misel, da bi imeli za predsednika žensko ... toda one so tiste, ki nas podpirajo vse življenje in gredo na ulice protestirat, ko sistem ne deluje nam v prid,« je govoril Obama.
Harrisova ima nižjo podporo od pričakovane tudi med latinskoameriškimi volilci, kar je lahko odločilno v Nevadi in Arizoni. V Pensilvaniji pa so demokrati začeli izgubljati prednost pred republikanci v številu registriranih volilcev.
Ples in teorije zarot delujejo
Harrisova se je medtem odločila za vrsto intervjujev, ker so ji očitali, da se jih izogiba. Šla je celo na konservativni Fox News, domnevno nagovarjat privržence republikancev, ki ne marajo Trumpa. Republikanski kandidat medtem kampanjo še naprej pelje po svoje, zelo drugače od spomladanskega pristopa, ko je bil vsaj za svoje standarde precej zadržan. V zadnjih tednih žali Harrisovo, širi nedokazane teorije o priseljencih, nad »notranje sovražnike«, kamor je prištel »skrajno leve blazneže«, bi morda poslal vojsko, na srečanju z volilci, ki naj bi mu zastavljali vprašanja, pa je na odru pol ure samo plesal. Ankete kažejo, da mu vse to ne škoduje, prej nasprotno.
