Usha Vance bo na arktično ozemlje nepovabljena odpotovala v četrtek s sinom in delegacijo. V Washington se bo vrnila predvidoma v soboto, v vmesnem času pa se bo seznanila z zgodovino Grenlandije in obiskala ameriško vojaško oporišče na otoku. Na potovanju se ji bosta pridružila svetovalec za državno varnost Waltz in minister za energijo Chris Wright, so navedli v Beli hiši.
Ameriški predsednik Donald Trump je od prevzema funkcije večkrat javno izrazil željo za zasedbo Grenlandije, ki da jo ZDA potrebujejo iz varnostnih razlogov. Njegove ozemeljske težnje povzročajo skrbi tako v Koebenhavnu kot v grenlandski prestolnici Nuuk.
Premier Egede je v pogovoru za lokalni časnik Sermitsiaq napovedan obisk ameriške delegacije označil za provokacijo. "Edini namen je, da nam pokaže svojo moč, in tega signala ne smemo napačno razumeti," je predsednik grenlandske vlade dejal glede udeležbe Waltza, ki ga je označil kot najtesnejšega Trumpovega sodelavca.
Grenlandija obsega nekaj več kot dva milijona kvadratnih kilometrov, je največji otok na svetu in hkrati eden od človeku najmanj prijaznih krajev, saj led stalno prekriva približno 80 odstotkov otoka. S približno 57.000 prebivalci je Grenlandija tudi eno najredkeje poseljenih območij.
Pomembna je zlasti zaradi strateške lege ter zalog surovin, redkih kovin in mineralov, kot so železo, uran, nikelj, platina, titan in baker.
Politične stranke na Grenlandiji so si enotne glede želje po neodvisnosti, ne pa tudi glede časovnice takšnega, predvsem iz gospodarske perspektive, zahtevnega podviga. Obenem so si na otoku enotni, da nočejo postati del ZDA. Iz Koebenhavna in Bruslja Američanom prav tako sporočajo, da ne bodo pristali na predajo Grenlandije.
