Novo poročilo washingtonskega mislišča Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) navaja, da Združene države Amerike resno zaostajajo za Kitajsko v pomorski industriji, in sicer, ne le po številu ladij, temveč tudi po zmogljivostih za njihovo gradnjo, vzdrževanje in zamenjavo v primeru vojne.
Poročilo CSIS navaja, da ima Kitajska danes kar 50-odstotni delež v svetovnem komercialnem ladjedelništvu, medtem ko ZDA prispevajo le 0,1 odstotka. Samo eno državno kitajsko ladjedelniško podjetje je lani proizvedlo približno 250 ladij, kar je več, kot je celotna ameriška industrija zgradila od konca druge svetovne vojne.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je mogoče kapacitete kitajske civilne ladjedelniške zmogljivosti zlahka preusmeriti v proizvodnjo vojnih ladij. Ta "dvojna" uporaba bi po mnenju analitikov lahko v primeru vojne Kitajski omogočila množično proizvodnjo vojnih ladij, medtem ko ameriška mornarica zaradi birokracije in dolgih rokov nove rušilce in letalonosilke gradi več let.
Kitajska s številčnejšo in novejšo mornarico
Po podatkih CSIS ima kitajska vojna mornarica danes približno 400 ladij, ameriška pa 295. Ne le, da jih ima več, kitajske ladje so v povprečju tudi bistveno novejše – kar 70 odstotkov jih je bilo splovljenih po letu 2010, medtem ko pri ameriški mornarici ta delež znaša le 25 odstotkov.
Med kitajskimi plovili so tudi novi modeli, kot so radarsko slabo zaznavni (stealth) rušilci razreda type 055 renhai in letalonosilka Fujian z elektromagnetnimi katapulti za hitrejše vzletanje letal. Prejšnji mesec je Kitajska vznemirila Avstralijo, ko je poslala manjšo floto, ki je bila po ognjeni moči skoraj enakovredna celotni avstralski mornarici.
Kitajske sile medtem preizkušajo tudi amfibijske platforme, plavajoče pontonske mostove za hitro premeščanje tankov in vojakov na obale Tajvana, kar dodatno krepi strahove pred morebitno invazijo.
Težave s proizvodnjo
Za razliko od Kitajske se ameriški ladjedelničarji soočajo s pomanjkanjem usposobljene delovne sile, zamudami in nerealnimi ocenami stroškov. Gradnja letalonosilk v ZDA traja kar 11 let, podmornic ali rušilcev pa devet. V primeru daljšega spopada bi ZDA lahko ostale brez možnosti za zamenjavo izgubljenih plovil, medtem ko bi Kitajska nadaljevala proizvodnjo zahvaljujoč svojim ogromnim industrijskim zmogljivostim.
Stephen Biddle, profesor z newyorške Univerze Columbia, primerja situacijo z drugo svetovno vojno, vendar v obrnjenih vlogah. Takrat je ameriška industrijska premoč nadomestila začetne izgube v boju proti tehnično naprednejši japonski mornarici. Danes bi se po njegovem mnenju podoben scenarij lahko odvijal v korist Kitajske.
Droni spreminjajo bojišče
Kljub količinski prednosti Kitajske ima ameriška mornarica še vedno vrsto prednosti: večja in bolje opremljena plovila, vrhunske senzorje in jedrske podmornice ter posadke z več izkušnjami. Spomnimo, kitajski častniki niso sodelovali v večjih pomorskih operacijah vse od spopada z Vietnamom leta 1979.
Toda analitiki opozarjajo, da ta prednost morda ne bo dovolj, če pride do resnega pomorskega spopada. »Vseeno je, če imamo 250 najboljših ladij na svetu, če jih Kitajska lahko proizvede na tisoče,« je pripomnil geopolitični analitik Jacob Shapiro. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer že napovedal obsežno oživitev ameriške ladjedelniške industrije. Napovedal je tudi odprtje posebnega urada za ladjedelništvo.
Je pa vojna v Ukrajini pod vprašaj postavila vlogo velikih in dragih vojaških ladij v bodočih konfliktih. Slednje so se namreč izkazale za izredno ranljive za napade s poceni, majhnimi in hitrimi vodnimi droni, natovorjenimi z eksplozivom.
