Še tretje deželne volitve letos v Nemčiji znajo spet prinesti neprijeten izid za etablirane stranke levega in desnega pola. Skrajno desna ksenofobna Alternativa za Nemčijo (AfD) utegne postati najmočnejša politična sila v Brandenburgu. Zvezna dežela s poltretjim milijonom prebivalcev, ki obkroža Berlin in je za slabo polovico večja od Slovenije, je tudi zadnji preizkus za politiko na deželni ravni pred rednimi parlamentarnimi volitvami konec septembra prihodnje leto.
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bi AfD v nedeljo v Brandenburgu dobila 28 odstotkov glasov. Socialdemokrati (SPD) s svojim enajst let vladajočim ministrskim predsednikom Dietmarjem Woidkejem bi dobili 26 odstotkov. Tretje mesto bi s 16 odstotki glasov pripadlo krščanskim demokratom (CDU), ki na zvezni ravni prihodnje leto ciljajo na zmago in so za kanclerskega kandidata pravkar potrdili Friedricha Merza. Na četrto mesto naj bi se uvrstilo skrajno levo gibanje Sahre Wagenknecht (BSW) s 14 odstotki glasov.
AfD je zmagala na nedavnih volitvah v Turingiji, na Saškem se je uvrstila na drugo mesto. Še bolj kot v omenjenih dveh deželah je za volilce v Brandenburgu pomembna tema priseljevanje, na drugo mesto uvrščajo izobraževanje. Ne manjka niti razprav o gospodarstvu, vrtcih, stanovanjih in prometni infrastrukturi. Druge stranke sicer vse po vrsti izključujejo sodelovanje z AfD, ki je v svojih stališčih do priseljevanja najbolj skrajna, a ji z velikimi koraki že sledi CDU. Njihov deželni notranji minister Michael Stübgen denimo terja, da se pravica do azila izbriše iz temeljne nemške zakonodaje, saj da je država k sprejetju azilantov tako ali tako zavezana z ženevskimi konvencijami. Če pravica do azila ne bi bila zapisana v temeljni zakonodaji, bi lahko dežela sama odločala, koliko azilantov bi sprejela, Stübgen zagovarja svoje stališče.
»Za Brandenburg gre!« pa se glasi preprosto geslo socialdemokratov, s katerim poskušajo doseči vnovično zmago v peti največji zvezni deželi, kjer zdaj vladajo skupaj s CDU in Zelenimi. Ko poskušajo kandidati SPD pridobiti nove volilce, je njihovo sporočilo »mi ali oni«. Poraz SPD v Brandenburgu bi bil toliko bolj boleč, ker je to edina vzhodna zvezna dežela, kjer je na oblasti nepretrgoma od združitve Nemčij leta 1990. Zmaga AfD pa bi bila še toliko bolj kontroverzna, ker je brandenburški deželni urad za varstvo ustave vodilnega kandidata stranke Hansa-Christopha Berndta opredelil kot skrajnega desničarja.
Izid nedeljskih volitev pa je pomemben tudi za kanclerja Olafa Scholza in njegovo željo, da prihodnje leto spet kandidira za kanclerski položaj. V nekaterih krogih SPD namreč kot alternativo ponujajo obrambnega ministra Borisa Pistoriusa, najbolj priljubljenega politika v Nemčiji.
