Zahodni diplomati močno dvomijo, da je mogoče v kratkem doseči mir v Ukrajini. Kljub temu pa se pojavljajo številni premisleki, kako bi Kijev in Moskva lahko sedla za pogajalsko mizo. Vojna se medtem nadaljuje z vso silovitostjo. Ruski raketni napad na ukrajinsko letalsko oporišče v osrednjem delu države naj bi uničil pet lovcev SU-27, kar so v Kijevu označili za rusko propagando. Podobne napade je pričakovati tudi, ko bo Ukrajina ta mesec dobila dolgo pričakovane lovce F16. Sama medtem nadaljuje pogoste napade z droni na Krimski polotok, ki jih ruski zračni obrambi večinoma tudi uspe prestreči. Je pa včeraj Ukrajincem uspelo uničiti večje skladišče orožja na Krimu. Največ aktivnosti na tisoč kilometrov dolgi fronti je še naprej na vzhodu Ukrajine, kjer naj bi ruske sile zavzele dve vasi.
Orban pozval
k prekinitvi spopadov
K prekinitvi spopadov je Ukrajino med včerajšnjim nenapovedanim obiskom ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu EU pozval premier Viktor Orban, ki se že dlje časa poskuša predstavljati kot velik mirovnik. Z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je sicer pogosto stal na nasprotnih bregovih zaradi odklonilnih stališč do evropske vojaške pomoči Ukrajini, domnevno preobsežnih sankcij proti Rusiji in zavlačevanja s podporo ukrajinski evropski poti. Zdaj se je med obiskom prekinitev spopadov videl kot katalizator za pospešitev mirovnih pogovorov. »Predsednika sem prosil, naj razmisli, ali bi lahko spremenili vrstni red in pospešili mirovne pogovore, če bi najprej sklenili premirje. To možnost sem preučil s predsednikom in hvaležen sem za njegove iskrene odgovore in pogajanja,« je dejal madžarski premier. Poziv k premirju je bil ob zagotovilu, da bo madžarsko predsedstvo na razpolago Ukrajini, edini večji mednarodnopolitični namig Orbana, ki se s potjo v Kijev poskuša tudi otresti relativno velike evropske izolacije ob začetku šestmesečnega predsedovanja.
Do večje dinamike mirovnih premislekov pa prihaja tudi v Ukrajini in v ZDA. Predsednik Zelenski sicer uradni Washington poziva, naj ukrajinskim silam dovoli uporabo ameriških raketnih sistemov globlje na ruskem ozemlju za napade na oporišča, kjer so nameščeni bombniki s tako imenovanimi drsnimi bombami, ki jih zračna obramba težko prestreže. Hkrati pa se ukrajinska diplomacija pod njegovim vodstvom pripravlja na naslednjo mednarodno mirovno konferenco. Po švicarski Luzani bi zdaj utegnilo gostiteljstvo pripasti kateri od držav globalnega juga. Po doslej znanih željah Kijeva naj bi bila to Savdska Arabija, kdaj natančno, pa še ni jasno.
Trump bi grozil Kijevu in Moskvi
Že julija pa naj bi vzpostavili delovne skupine, ki bi začele oblikovati mirovni sporazum. Cilj naj bi nato bil, da na tej drugi konferenci – morda celo s sodelovanjem Rusije – sprejmejo osnutek mirovnega sporazuma. Toda mnogi zahodni diplomati dvomijo o takem razpletu, še posebno ker Vladimir Putin po svoji ponudbi o prekinitvi spopadov, če se Ukrajina umakne iz štirih regij, ki si jih je nezakonito pripojila Rusija, ne kaže več znakov v smeri končanja vojne. Spet drugi pravijo, da bodo prej ali slej Rusiji predstavili predlog mirovnega sporazuma. Moskva se bo o njegovi končni obliki morala dogovoriti s Kijevom, verjetno s posredništvom tretjih držav po vzoru pogajanj o sporazumu za izvoz ukrajinskih žit.
Premisleki o mirovnem dogovoru so se pospešili tudi zaradi morebitne vrnitve nadaljevanju vojne nenaklonjenemu Donaldu Trumpu v Belo hišo. Ta je vnovič zatrdil, da bi lahko vojno v Ukrajini končal v 24 urah. Sedaj ima v rokah tudi predlog strategije za nadaljnjo politiko do Ukrajine, ki jo je dobil od članov sveta za nacionalno varnost v njegovem prvem mandatu generala Keitha Kellogga in Freda Fleitza.
V grobih obrisih določa, da bi Ukrajini in Rusiji nova Trumpova administracija dejala, da morata za pogajalsko mizo. Če tega ne bi storila Ukrajina, bi usahnila ameriška podpora, kljub temu da so se ZDA tudi z republikanskimi glasovi pred kratkim zavezale za dolgoročno pomoč Ukrajini. Če tega ne bi storila Rusija, pa bi Ukrajini dobavili vse orožje, ki bi ga potrebovala na terenu. Hkrati naj bi Rusijo zvabili za pogajalsko mizo z namigom o zamiku ukrajinskega članstva v Natu za daljše obdobje, medtem pa bi Ukrajina po sklenjenem mirovnem dogovoru dobila močno oborožitev, ki naj bi Rusijo odvračala od vnovičnega napada.
