Prvi neformalni vrh voditeljev Evropske unije je bil sprva uradno namenjen zgolj oceni izida preteklih volitev, toda že v tednih preden so evropski volivci oddali svoje glasove, so potekali neformalni pogovori o kandidatih glavnih treh sredinskih evropskih političnih skupin za razdelitev glavnih štirih vodilnih evropskih položajev (predsednice evropske komisije, predsednika evropskega sveta, visoke zunanjepolitične predstavnice in predsednice parlamenta). Zaradi tega se je pričakovalo, da bo možno dogovor o vodilnih kandidatih že hitro dogovoriti na včrajšnjem vrhu EU,
A se je zaradi dodatnih zahtev Evropske ljudske stranke, zmagovite politične sile na evropskih volitvah, zapletlo. Ta je namreč želela, da poleg predsednice evropske komisije in polovičnega mandata predsednice evropskega parlamenta dobijo še pol mandata predsednika evropskega sveta. Dogovor do nočnih ur ni bil dosežen, evropski voditelji pa se bodo poskušali s svojimi političnimi skupinami dokončno dogovoriti na naslednjem vrhu, ki bo potekal čez deset dni.
Znani obrisi paketa
Ko so evropski voditelji prihajali na včerajšnji evropski politični konklave, so imena nakazujočega se paketnega dogovora bila dobro znana. Za predsednico komisije je Evropska ljudska stranka hotela vnovično potrditev drugega mandata za Ursulo von der Leyen. Nekdanji portugalski premier Antonio Costa iz vrst socialistov bi moral postati novi predsednik evropskega sveta in naslediti Charlesa Michela. Namesto Josepa Borrella bi morala vodenje evropske diplomacije prevzeti estonska premierka Kaja Kallas iz vrst evropskih liberalcev. In povrh bi na čelu evropskega parlamenta ostala sedanja predsednica Roberta Metsola, ki je sicer danes v parlamentu uradno vložila svojo kandidaturo – izvoljena pa naj bi bila na inavguracijski seji julija.
Prihajajoč na vrh si nekateri evropski voditelji niso dovolili pogledati v karte, a iz večine odzivov je bilo jasno, da je paket na mizi tisti, okoli katerega se bo – in se delno je že – zgradil konsenz. »Ko vidim imena, vidim, da prihaja do pozitivno oblikujočega se konsenza,« je denimo dejal nizozemski premier Mark Rutte, ki je sam še v čakalnici za generalnega sekretarja Nata, ker romunski predsednik Klaus Iohannis še ni umaknil svoje kandidature. Nemški kancler Olaf Scholz je upal na hiter dogovor, saj Evropa potrebuje gotovost, kdo jo bo vodil naprej.
Pomisleki glede Coste in Kallasove
Pomisleki se niso pojavljali okoli von der Leynove, prej glede Antonia Coste, ki je odstopil zaradi korupcije v njegovem najožjem krogu, pa tudi zaradi ostrih protiruskih stališč estonske premierke Kaje Kallas. Vodja stranke Naprej Italija in italijanski zunanji minister Antonio Tajani je ocenjeval, da Costa morda nima dovolj močnih stališč glede vojne v Ukrajini. Slovaški predsednik Peter Pellegrini pa je menil, da je potrebno pri imenovanju vodilnih biti zelo pazljiv, saj morajo ti biti takšni, da bodo lahko napete odnose pomirjali.
Slovenski premier Robert Golob je napovedal, da bo podprl Ursulo von der Leyen za predsednico, če bo paket obstal, Costo pa je označil za odličnega kandidata. Vendarle je bil previden, da bi se utegnilo še kaj zakomplicirati. Če bi se denimo zapletlo pri kandidatki Kaji Kallas, so liberalci nameravali na kadrovski vrtiljak poslati belgijskega premierja Alexandra de Crooja, je razkril Golob.
Evropska ljudska stranka s Plenkovićevim predlogom ustavila dogovor
Toda zapletalo se je predvsem z željo Evropske ljudske stranke (EPP), da se podobno kot mandat predsednice evropskega parlamenta na pol razdeli tudi mandat predsednika evropskega sveta. Poltretje leto bi ga zasedal Costa, poltretje leto pa nekdo iz EPP, se je glasil predlog, ki naj bi po poročanju Politica že pred dnevi prišel od hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, njegova politična skupina pa ga je prevzela. Tako bi se namreč po oceni EPP ustrezno odrazil njihov zmagovit volilni rezultat. Plenković je bil v bruseljskih kuloarjih sicer pogosto imenovano kot potencialni kandidat za mesto predsednika evropske komisije, če bi se z imenovanjem von der Leynove zapletlo. Je tudi eden izmed kadrov EU, za katerega velja, da ga po koncu nacionalne kariere čaka ena izmed evropskih vodilnih služb.
Prejšnja predsednika evropskega sveta Herman van Rompuy in Donald Tusk sta odslužila polni petletni mandat, enako bo to storil zdajšnji predsednik evropskega sveta Charles Michel.
