Za reševanje javnih financ v času krize je vlada Janeza Janše maja 2012 sprejela zloglasni zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki je spremenil kar 45 področnih zakonov. Med drugim je klestil porodniške, socialne transferje, nadomestila za primer brezposelnosti, prepovedoval zaposlovanje v javnem sektorju, ukinil 2. januar kot praznik in uvedel plačevanje za drugega otroka v vrtcu. Velika večina teh ukrepov je bila ukinjena, nekaj pa jih je še vedno v veljavi.
Najpomembnejša še veljavna ukrepa sta znižanje odmernega odstotka od osnove za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost in znižanje maksimalnega zneska denarnega nadomestila na 892,5 evra. Ta znesek je začel veljati maja 2012, vse od takrat pa je nominalno enak. »Ker nadomestilo za brezposelnost v prvih treh mesecih znaša 80 odstotkov povprečja zadnjih osmih plač pred izgubo zaposlitve, večina prejemnikov dejansko prejema znesek, ki je zelo blizu zgornji meji, to pa pomeni, da imamo dejansko enako nadomestilo za vse,« ugotavljajo na ministrstvu za delo.
Na ministrstvu se zavzemajo za odpravo zgornjih omejitev nadomestil za brezposelnost. Kot pravijo, bodo predlagali, da se najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila določita kot določen odstotek minimalne plače in da se tudi usklajujeta z njo. Ker bo to predmet pogajanj v sklopu pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta za spremembe zakona o urejanju trga dela, o konkretnih zneskih še nočejo govoriti.
V veljavi tudi še davek na vodna plovila in znižanje sejnin
Med ukrepi na davčnem področju, ki so bili sprejeti v okviru Zujfa, je po pojasnilih ministrstva za finance v veljavi samo še dodatni davek na vodna plovila. »Osrednji namen davka je bil pridobiti dodatni vir prihodkov državnega proračuna, s spremembo pa se je hkrati želelo enakomerno porazdeliti breme javnofinančne konsolidacije in z dodatno davčno obveznostjo to breme porazdeliti med posamezne zavezance, ki imajo dohodke iz premoženja. Osnovni davek na vodna plovila je vir občinskih proračunov, medtem ko je ta dodatni davek vir državnega proračuna,« so pojasnili na finančnem ministrstvu. Po njihovih podatkih se je od leta 2013 do leta 2024 iz tega naslova zbralo skupaj nekaj manj kot tri milijone evrov.
Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da je Zujf na področju lokalne samouprave s 128. členom posegel v sejnine članic in članov občinskega sveta. Višino sejnine je razpolovil s 15 na 7,5 odstotka županove plače, ta rešitev pa velja še danes. Ob tem so navedli podatek, da so po njihovi oceni v letu 2024 vse slovenske občine za sejnine članic in članov občinskega sveta porabile 9,736 milijona evrov.
V veljavi je še 165. člen Zujfa, ki se nanaša na povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterimi drugimi prejemki za javne uslužbence in funkcionarje. Ta člen bo po pojasnilih ministrstva za javno upravo prenehal veljati z dnem uveljavitve novega zakona o javnih uslužbencih in novega zakona o funkcionarjih, za javne uslužbence pa se bo uporabljal še do konca tega leta. Še vedno veljata tudi tretji in četrti odstavek 171. člena Zujfa, ki urejata pravico funkcionarja in javnega uslužbenca do povračila stroškov za službena potovanja v tujino, a bosta odpravljena z uveljavitvijo obeh prej omenjenih zakonov. Oba nova zakona sta bila sicer že potrjena na vladi in ju bo v kratkem obravnaval državni zbor.
Nižji položajni dodatek za delo v tujini
Tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je bila večina varčevalnih ukrepov odpravljenih. Se je pa s spremembo uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini z junijem 2012 znižal položajni dodatek za javne uslužbence v tujini, in sicer z 12 na 10 odstotkov, z 9 na 6 odstotkov, s 7 na 4 odstotke in s 5 na en odstotek. Ta ukrep do danes ni bil odpravljen.
Ob tem dodajajo, da so se že julija 2010 v uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini za 10 odstotkov znižali limiti za povračila stroškov za nastanitev za večino krajev. Višina limitov, določena v deležu od osnovne plače, nadomestila za nezaposlenega partnerja in nadomestila za nepreskrbljene otroke, je od tedaj ostala nespremenjena.
Hkrati se je javnim uslužbencem na delu v tujini in njihovim družinskim članom omejilo povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Sloveniji na dvakrat v štirih letih, če je kraj opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Sloveniji oddaljen najmanj 1500 kilometrov. Pred to spremembo je povračilo pripadalo enkrat na 12 mesecev vsem javnim uslužbencem na delu v tujini, ne glede na razdaljo. Ukrep je bil odpravljen le delno – trenutno velja, da povračilo pripada enkrat na leto, a samo uslužbencem, katerih kraj opravljanja dela v tujini je od sedeža organa v Sloveniji oddaljen najmanj 1500 km.
Na ministrstvu ocenjujejo, da ti varčevalni ukrepi niso več upravičeni, zato si prizadevajo za njihovo odpravo, s čimer bi, kot pravijo, javnim uslužbencem ponovno omogočili ustreznejša povračila stroškov življenja in dela v tujini.
Na obrambnem področju pa ostaja v veljavi ukrep na področju vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, ki se nanaša na izplačilo zakonskih pravic upravičencem za nazaj. »Do uveljavitve Zujf so se zakonske pravice po zakonu o vojnih invalidih, zakonu o vojnih veteranih in zakonu o žrtvah vojnega nasilja izplačevala vnaprej, kar je pomenilo izplačila tudi po smrti vsakokratnega upravičenca. V tem primeru je bilo potrebno zahtevati vračilo od pravnih naslednikov. Iz vidika smotrnosti, gospodarne rabe javnih sredstev in primerjalno glede na druga izplačila zakonskih pravic iz javnih sredstev, je bil ta ukrep prepoznan kot učinkovit in trajen. Po vsebini ne gre za ukrep, ki bi imel neposredne varčevalne učinke,« so povedali na ministrstvu za obrambo.
