Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je konec leta 2023 z razpisom devetim smučarskim centrom omogočilo prestrukturiranje v gorske centre s celoletno ponudbo. Skupna vrednost naložb je znašala 76,5 milijona evrov, od tega je 55,4 milijona evrov evropskih in javnih sredstev. Na razpisu so bili uspešni Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Koper, Mariborsko Pohorje in Trije kralji.
Na Voglu, ki tudi poleti ponuja številne aktivnosti, primerne za vse starosti in zanimanja, od sprostitve v naravi do aktivnih izletov in adrenalinskih izkušenj, so pred lansko zimsko sezono zagnali novo panoramsko krožno kabinsko žičnico Zadnji Vogel, ki obratuje tudi v glavnem delu poletne sezone.
Nova šestsedežnica Mašinžaga
Podobno se lahko na Rogli, v še enem našem tradicionalnem zimskem središču, pohvalijo z novo šestsedežnico Mašinžaga, okoli katere je locirana tudi večina poletnih turističnih atrakcij. Rogla, kjer je temperatura tudi v poletni vročini od 8 do 12 stopinj Celzija nižja kot v dolini, z intenzivnim usmerjanjem v razvoj doživljajske ponudbe na prostem, ki je gostom in obiskovalcem na voljo vse leto, že dolgo ni več samo zimskošportni center.
Pomembno nadgradnjo celoletne ponudbe na Rogli predstavlja prej omenjeni Park Mašinžaga, ki je prve uporabnike sprejel decembra 2023. »Nova dodatna turistična ponudba omogoča tako desezonalizacijo kot tudi sinergijske učinke z obstoječo športno, velnes, gastronomsko in doživljajsko ponudbo gorskega centra Rogla, pa tudi s termalnim zdraviliščem Terme Zreče in destinacijo Rogla-Pohorje,« opisuje Tina Tinta Kovačič, predstavnica za odnose z javnostjo pri Uniturju.
»Vsi novi turistični produkti v okviru Parka Mašinžaga so izdelani tako, da so za uporabnika enostavni in varni, hkrati pa v najmanjši možni meri spreminjajo naravno okolje. Zaradi zavezanosti trajnostnemu razvoju je v Parku Mašinžaga uporabnikom na voljo tudi solarna polnilnica za električna kolesa,« pravijo v Uniturju, kjer bodo tudi v prihodnje največ pozornosti namenjali razvoju produktov, ki izhajajo iz trendov na mednarodnem turističnem trgu ter želja in pričakovanj gostov, obenem pa bodo zagotavljali visoko kakovost ponudbe 365 dni v letu.
Pustolovski park in kolesarske proge
Na Krvavcu so v okviru projekta dobili novo šestsedežnico Zvoh, povečali pa so tudi kapaciteto stare šestsedežnice vrh Krvavca, digitalizirali krožno kabinsko žičnico, razširili pustolovski park in kupili električna kolesa. Na Pohorju so zgradili novo štirisedežnico Ruška, nove kolesarske proge in drugo infrastrukturo za poletna doživetja.
Na Golteh so poleg dveh novih sodobnih štirisedežnic poskrbeli za nov pustolovski park, otroški tematski park in nekaj novih produktov za poletno sezono. Na Veliki planini, ki te dni vabi v vijolično pravljico med cvetoče žafrane, so medtem postavili novo šestsedežnico, mini otroški adrenalinski park, otroško igrišče in infrastrukturo za e-kolesa.
Tudi na Kopah so investirali v novo žičniško infrastrukturo in izvedbo novih turističnih produktov, ki podaljšujejo turistično sezono. Na smučišču Trije kralji so poleg tega povečali smučarske površine, uredili kolesarski park, lokostrelski poligon in plezalno steno. Slednjo so uredili tudi na Cerknem, kjer so v sklopu projekta zgradili še adrenalinsko-avanturistični park.
Preoblikovanje smučarskih centrov v gorske centre
Kot poudarjajo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je financiranje in sofinanciranje vlaganj v kakovostno in trajnostno preoblikovanje gorskih centrov, žičniških sistemov in smučišč v Sloveniji tudi eden od pomembnih ukrepov, ki jih opredeljuje strategija slovenskega turizma 2022–2028. »Investicije v žičniško infrastrukturo in preoblikovanje smučarskih centrov v gorske centre za aktivna doživetja na prostem, ki so gostom na voljo vse leto, pomembno vpliva na dvig konkurenčnosti slovenskih smučišč, kakovostnejšo uporabniško izkušnjo turistov in obiskovalcev ter doseganje višje dodane vrednosti in cilja desezonalizacije slovenskega turizma,« opisujejo.
Turistična strategija opredeljuje, da je pri preoblikovanju gorskih centrov, žičniških sistemov in smučišč v Sloveniji treba slediti strateškim usmeritvam na področju turizma, in sicer razvoju trajnostnega avtentičnega butičnega turizma, ki temelji na kakovostnih produktih in izkoriščanju izjemnih naravnih potencialov. Obenem je treba upoštevati tudi občutljivost in ranljivost gorskega sveta ter tradicijo planinstva, kar za gorski svet narekuje trajnostni način obiskovanja, vključno z minimalnim obremenjevanjem gorskega sveta z infrastrukturo in puščanjem minimalnega okoljskega odtisa.
»Poletni rezultati so bili bistveno boljši, saj smo v gorskih centrih dosegli več kot 20-odstotno rast števila obiskovalcev. Ta rast je bila rezultat vseh dodatnih oziroma dopolnilnih programov, ki smo jih pripravili v okviru celoletnega turizma. Iz vseh devetih centrov, kjer so bile izvedene investicije, prihajajo spodbudni rezultati, vidni so tudi multiplikativni učinki tako v gostinstvu kot v lokalnih skupnostih,« je pred pravkar končano zimsko sezono dejal Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev.
