Med prejemniki obvestil je tudi Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, katerega večinski lastnik Jožef Magyar je ogorčen, ker jih Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) pri odločanju ni obravnaval kot dosedanjega zakupnika. Ta status bi jim namreč zagotovil prednostno pravico pri zakupu, zato bi obdržali domala vsa zemljišča, ki so jih doslej obdelovali. »Sklad zakupne pogodbe z družbo KG Lendava ni podaljšal, zato nima več statusa dosedanjega zakupnika predmetnih zemljišč, s katerimi gospodari sklad,« so nam pojasnili.
Podgoršek malo navija za podjetja, malo za kmete
Razlogi za odpoved zakupne pogodbe KG Lendava segajo v leto 2020, ko je sklad (takrat ga je vodila Irena Majcen) zakupnika pozval, naj kmetom z območja Hotize prepusti 84 hektarjev zemljišč, ki jim jih je morala država zagotoviti (do konca leta 2022) po arbitražnem sporazumu, saj so njihova ostala na hrvaški strani meje. Oboji so se, tako Magyar, sprva strinjali, da jim prepustijo zemljišča na območju katastrske občine Lendava, a so si kmetje kasneje premislili in zahtevali najkakovostnejša zemljišča, ki segajo do dvorišča posestva KG Lendava, od njihovih kmetij pa so bolj oddaljena kot tista, ki so jim jih sprva ponudili. Ker družba KG Lendava v to ni privolila, ji je sklad odpovedal zakupno pogodbo za vseh več kot dva tisoč hektarjev državnih zemljišč.
Kmetje so dobili, kar so želeli, in hkrati ohranili zemljišča na Hrvaškem, spor med skladom in KG Lendava se je preselil na sodišče. Ireno Majcen je Janševa vlada, ker se ni hotela pogoditi v korist KG Lendava, na predlog takratnega kmetijskega ministra Jožeta Podgorška predčasno odstavila. Po razrešitvi se je upokojila, Podgoršek, ki je bil takrat član DeSUS, je danes privrženec Janševe SDS in njen kandidat za predsednika kmetijske zbornice. Je torej kandidat politične stranke, ki javno najglasneje vpije, da mora sklad kmetijska zemljišča, ki jih je doslej obdelovalo podjetje KG Lendava, dati v zakup okoliškim družinskim kmetijam, ne kmetijskemu podjetju.
Časovni primež
Da mora KG Lendava skladu prepustiti vsa zemljišča, ki jih je imel v zakupu do konca leta 2020, je aprila lani najprej odločilo lendavsko okrajno sodišče. Ko je novembra 2023 sodbo potrdilo še višje sodišče v Mariboru, je postala pravnomočna, zato bi lahko sklad zemljišča že zdavnaj na novo razdelil v zakup. Zdaj je v časovnem primežu, saj končne odločitve, kdo jih bo v prihodnje obdeloval, zaradi pritožbenega roka še ni, je pa čas jesenske setve in priprave njiv za zimo. »V tovrstnih primerih sta setev pridelka in izvajanje drugih del izključno tveganje nekdanjega zakupnika,« v zvezi s tem trdijo na skladu. Jožef Magyar pa odgovarja: »To, kar se dogaja, je sramota za državo. Mi ne bomo pustili neobdelanih površin. Delali se bomo, kot da se nič ne dogaja. Posejali bomo in se ravnali po starem pregovoru Kdor seje, ta žanje.«
KG Lendava je po navedbah izvršnega direktorja Slavka Horvata od sklada doslej prejel obvestila o izbranem zakupniku za približno polovico površin, za katere so oddali ponudbo. V nekaj primerih so bili izbrani, v nekaterih ne (časa za pritožbo imajo osem dni), v nekaj primerih pa so ponudniki glede prednostne pravice izenačeni, zato bo sklad na podlagi licitacije zemljišča oddal v zakup tistemu, ki mu bo zanje ponudil najvišjo zakupnino. »Sklad bo izenačene interesente pozval, da v osmih dneh od prejema obvestila pošljejo ponudbo za zakup, iz katere bo jasno razvidno, koliko odstotkov višjo zakupnino glede na razpisano so pripravljeni plačati. V primeru, da bo ponudba, izražena v odstotkih, najvišja, bo sklad zakupno pogodbo sklenil z njenim ponudnikom,« so nam pojasnili.
Kmetovanje ni pogoj za zakup državne zemlje
V KG Lendava ta trenutek še ne znajo izračunati, koliko dosedanjih državnih zemljišč bodo obdržali v zakupu. Je pa Jožef Magyar prepričan, da je to, kar jim je storil sklad, podlo. Spomnil je na dogajanje po drugi svetovni vojni, ko so Madžare, živeče v Prekmurju, bilo jih je 14.000, izvzeli iz agrarne reforme. »Niso smeli dobiti grofovske zemlje. Razdelili so jo Slovencem, ki so se sem priselili z drugih koncev države. Zdaj se zgodovina ponavlja. Ker sem madžarske narodnosti, so zakupno pogodbo prekinili samo našemu podjetju, vsem drugim so jih podaljšali,« se jezi Jožef Magyar in dodaja, da so bili glavnina površin, ki so zdaj predmet zakupa, močvirnati travniki, pri melioraciji katerih je osebno izdatno sodeloval. »Ta zemljišča smo trideset let kakovostno obdelovali, zdaj nam jih pa jemljejo,« je pripomnil Magyar, ki še vedno upa, da bo Golobova vlada to ustavila, »saj politika odloča o vsem«.
Med tistimi, ki so oddali veliko ponudb za zakup prostih državnih zemljišč na območju Lendave, je tudi pet podjetij. Poleg KG Lendava še Panvita, Nograd, Makama in družba V & V. Nograd, denimo, ni kmetijsko, ampak gradbeno podjetje, ki ima med drugim mehanične in vulkanizerske delavnice, skladiščne objekte, ukvarja se tudi z zimsko-letnim vzdrževanjem cest ter s pridobivanjem in prodajo prodov, peskov in svežih betonskih mešanic. Kaj bo Nograd počel na skladovih zemljiščih, ki jih bo dobili v zakup (slabih 20 hektarjev jih je že dobil julija letos, in to z neposredno pogodbo), zato ni jasno. »Družba Nograd je s skladom edina solastnica treh kmetijskih zemljišč v Dobrovniku. Na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih je v tovrstnih primerih možno neposredno skleniti zakupno pogodbo brez objave na oglasni deski. Dejavnost solastnika zemljišča v tovrstnih primerih ni pogoj za sklenitev zakupne pogodbe,« so odločitev utemeljili na skladu.
