Športni pedagogi se že dlje časa zavzemajo za nujne dodatne ure športa v srednji šoli in spodbujanje organizirane športne vadbe mladostnikov v prostem času, njihova prizadevanja pa so prepoznali tudi na šolskem ministrstvu. Z namenom dijake spodbuditi k rednemu gibanju so v okviru Zavoda za šport RS predstavnikom srednješolskih vzgojno-izobraževalnih zavodov predstavili projekt zMIGAJ!, ki bo v prihodnjih petih letih dijakom omogočil inovativne vadbene vsebine po željah in potrebah mladih.
S 4,5 milijona evrov vrednim podvigom, za katerega bo ministrstvo pridobilo tudi evropska sredstva, bodo skušali mladostnikom približati bolj aktiven življenjski slog. Na ljubljanski fakulteti za šport, kjer so zasnovali projekt zMIGAJ!, so pojasnili, da bo vanj vsako leto vključenih predvidoma 1500 dijakov, ki bodo skupno opravili 1320 ur dodatne brezplačne vadbe. 748 ur brezplačne vadbe bodo deležni tudi zaposleni, strokovnemu kadru v šolah pa bodo namenili še 187 ur brezplačnega izobraževanja. Projekt bo potekal v partnerstvu z Zavodom za šport RS Planica in bo v polnosti zaživel z novim šolskem letom.
Gibalna pismenost po meri mladih
»Srednješolci so najbolj spregledan del populacije z vidika potrebne gibalne obravnave. Imajo manj pouka šolske športne vzgoje, ki je večinoma izpeljana kot blok ura, kar za mnoge pomeni intenzivno gibanje zgolj enkrat na teden. Tega pa bi morali biti srednješolci deležni vsak dan!« je jasen vodja projektne skupine na fakulteti za šport dr. Gregor Jurak. Pojasnil je, da imajo mladostniki na voljo malo vadbenih programov, prilagojenih njihovim željam, hkrati pa so obremenjeni s sedečim šolskim delom.
»Bliža se maturitetno obdobje in velika večina dijakov bo ta čas presedela, čeprav bi bili dokazano mnogo bolj učno uspešni, če bi vsak dan med učenjem naredili intenzivno vadbo. Žal se tega ne zavedajo, pa tudi njihovi starši in večina učiteljev ne,« je zaskrbljen sogovornik. Tudi zato, je pojasnil, stroka zelo pozdravlja program zMIGAJ, znotraj katerega bodo usposobili učitelje, da bodo znali skupaj z dijaki sooblikovati vadbeni program, tako da bo zanje zanimiv, a hkrati varen in učinkovit.
Po Jurakovih besedah bo izziv sooblikovanja ta, da bodo učitelji program izvajali znotraj vadbe in zaradi tega ne bo zmanjšana gibalna komponenta učne ure. Za učitelje so s tem namenom pripravili tudi didaktična gradiva za sodobne športne vsebine, ki jih bodo želeli mladi: denimo hiphop, športno plezanje ali parkur, ki je veščina, katere cilj je iskanje najkrajše poti s premagovanjem ovir. Za učitelje bodo pripravili tudi praktične delavnice in jim bodo ves čas ponujali tudi strokovno podporo pri izpeljavi, tako v obliki opredeljevanja normativov kot rednih srečanj z izmenjavo dobrih praks.
»Pomembno ozadje sooblikovanja je, da tako zasnovane športne vsebine zlezejo dijakom pod kožo in se z njimi ukvarjajo tudi v prostem času. Gre za koncept gibalne pismenosti,« je poudaril Jurak.
