Šaleška dolina ima trenutno najnižje cene daljinskega ogrevanja v državi. Razlog za nizke cene je poceni energent, ki ga kopljejo tako rekoč na svojem domačem dvorišču. Velenjski lignit nato po zelo ugodni ceni (6,32 evra na gigadžul, medtem ko je stroškovna cena odkopa lignita višja za vsaj dva evra na gigadžul) kupuje Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki je edini vir daljinskega ogrevanja za to dolino. Toda najkasneje čez devet let bo tega sožitja konec. Okrog leta 2033 bo Slovenija v skladu z začrtanim zelenim prehodom nehala izkopavati in sežigati premog. Konec življenjske dobe velenjskega premogovnika pa ne pomeni tudi konca življenjske dobe TEŠ.
TEŠ bo še naprej ogreval Šaleško dolino, a bo za to moral uporabljati drug, praviloma občutno dražji, a okoljsko sprejemljivejši energent (bo pa po drugi strani zaradi njegove okoljske sprejemljivosti njegova cena manj odvisna od cene emisijskih kuponov, ki zdaj vplivajo na ceno na premogu temelječega daljinskega ogrevanja). Stroški daljinskega ogrevanja v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki se bodo v prihodnjih desetletjih po mnenju energetskih strokovnjakov občutno povišali, saj drugi energenti cenovno ne bodo mogli konkurirati ceni domačega lignita. Načrtovan izstop iz premoga pa zahteva tudi temeljito preobrazbo enega največjih državnih sistemov daljinskega ogrevanja, ki oskrbuje 40.000 odjemalcev.
Od lesne biomase do
termične obdelave odpadkov
S katerim energentom se bo v prihodnjih desetletjih grela Šaleška dolina, še ni jasno. Najboljše trenutno kaže lesni biomasi, ki bi jo sežigali v novi kotlarni na biomaso, hkrati pa bi toploto dolini zagotavljali še z obnovljivimi viri energije, in sicer sončnimi paneli, elektrokotli, geotermijo in veliko toplotno črpalko za odpadno jamsko vodo ter s termično obdelavo nenevarnih odpadkov iz centralne čistilne naprave. Vse tri občine skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje in TEŠ trenutno pripravljajo študije izvedljivosti za posamezne vire in snujejo idejne rešitve, kar bo osnova pri izbiri najoptimalnejšega toplotnega vira. »Skupni koncept prehoda vključuje toplotne črpalke na lokaciji TEŠ s pripadajočimi sončnimi elektrarnami, kogeneracijo električne in toplotne energije s kotlom na lesno biomaso, razdelilno postajo za ločitev veje na del Šoštanj in del Velenje, toplotno črpalko na centralni čistilni napravi Šaleške doline ter preobrazbo omrežja in postaj v upravljanju velenjskega komunalnega podjetja. Idejne rešitve so znane, o končnih rešitvah pa je v tej fazi še prezgodaj govoriti,« so opisali v TEŠ, ki torej tudi v prihodnjih desetletjih ostaja energetska lokacija.
Kot je znano, so pred leti v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) razmišljali tudi o sosežigu odpadkov (poleg lignita) v TEŠ, a so ta projekt po protestu šoštanjske civilne iniciative in po občinski zavrnitvi pred tremi leti opustili. V velenjski občini in komunalnem podjetju so za Dnevnik potrdili, da o tem viru niti ne razmišljajo več niti ne opravljajo študij v zvezi s tem. »Trenutno preučujemo možnosti izrabe biomase in lastnih obnovljivih virov,« so ponovili. »Biomasa bo igrala ključno vlogo v soproizvodnji toplote in električne energije ali na posameznih enotah daljinskega ogrevanja na lesno biomaso,« so zapisali.
Ključna naloga:
energetska učinkovitost
Celostna preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline naj bi bila končana do leta 2035, prva od treh faz pa že čez dve leti. Ta vključuje prehod daljinskega ogrevanja na omenjene obnovljive vire energije in gradnjo lastnega obnovljivega proizvodnega vira ter prenovo distribucijskega sistema.
Kolikšen bo končni strošek daljinskega ogrevanja za odjemalce v prihodnjih desetletjih, še ni znano, znano pa je, da bo preobrazba daljinskega sistema stala več kot 130 milijonov evrov, ocenjujejo na velenjski občini, kjer si obetajo tudi pomoč države. Predvsem v skladu za pravičen prehod bo za gospodarsko in energetsko prestrukturiranje premogovniških regij na voljo okrog 170 milijonov evrov, večina denarja prav za šaleško regijo. Da pa bi lahko tri občine ta denar dejansko počrpale, morajo pripraviti projekte do faze za izvedbo. Tega danes, kot omenjeno, še nimajo, saj so projekti šele v fazi idejnih rešitev.
Preobrazba bo morala poleg sistema daljinskega ogrevanja nujno zajeti tudi lokalno skupnost, ki danes na ulicah zahteva predvsem nižje položnice in celo preklic že izdanih položnic. »Po statistiki je v Šaleški dolini poraba toplote večja kot v drugih mestih. Energetsko bomo morali sanirati stavbe in v naslednjih petih letih zmanjšati porabo toplotne energije za vsaj 30 odstotkov,« so medtem v minulih dneh večkrat poudarili na velenjski občini.
