Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so dali vedeti, da ne bodo mogli pokrivati dodatnih obveznosti, ki se jim obetajo. Navedba, da bo sredstva za izvajanje novele zakona o zdravstveni dejavnosti zagotavljal ZZZS, »ne zdrži«, so kritični do aktualnega predloga. Dodaten denar bi moral biti zagotovljen iz drugih virov, so izpostavili, oziroma na podlagi učinkov zdravstvene reforme.
Posledice, ki niso ovrednotene
Predlagana zakonska novela, ki bo v javni razpravi do srede, predvideva, da ZZZS zagotovi sredstva za povezovanje izvajalcev, usposabljanje direktorjev, stroške dopolnilnega dela zaposlenih pri lastnem delodajalcu in dodatek pri plači, ki bi ga prineslo večje število opredeljenih pacientov. Zakaj bi za vse to sredstva zagotavljali iz obveznega zavarovanja, ni pojasnjeno, ugotavljajo, finančne posledice pa tudi niso ovrednotene.
Sredstva ZZZS so strogo namenska, je v pripombah na predlog zakonskih sprememb izpostavila predsednica upravnega odbora zavoda Irena Ilešič Čujovič. Z njimi ne smejo financirati ne povezovanja izvajalcev v skupnost niti usposabljanja direktorjev. Na ZZZS poudarjajo tudi, da je financiranje zavoda že tako finančno nevzdržno zaradi omejenih finančnih virov, torej prispevkov, in bistveno hitrejše rasti odhodkov. Razkorak med prilivi in odhodki v zadnjih letih sproti pokriva državni proračun, so spomnili. »Financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja brez sredstev državnega proračuna ni več mogoče, nesistemsko financiranje iz državnega proračuna pa ogroža stabilnost načrtovanja in financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« je zapisala Irena Ilešič Čujovič.
Usmeritve predloga zakonske novele, kot je doslednejše ločevanje javne in zasebne zdravstvene službe, na ZZZS po drugi strani podpirajo, a imajo nekaj pripomb glede konkretnih rešitev. Ureditev, po kateri smejo v zdravstvu samoplačniške storitve opravljati le zunaj ordinacijskega časa (ta je opredeljen v pogodbi o financiranju iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), bi po predlogu zakona na primer veljala le za javne zavode, so opozorili. Po oceni ZZZS bi se morali tega držati tudi pri zasebnikih s koncesijo.
Menijo tudi, da novosti, ki so jih v zdravstvenem resorju vključili v predlog novele, terjajo nov zakon o zdravstveni dejavnosti. V tem primeru gre za obsežne vsebinske spremembe na temeljnih področjih, so utemeljili svoj pomislek. Poleg tega bi lahko ob novem zakonu po oceni ZZZS uskladili predlagane in že veljavne rešitve, pa tudi razmerja med zakonom o zdravstveni dejavnosti in drugimi zakoni, zlasti zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki ga omenjajo na ZZZS, ureja financiranje in košarico pravic v javnem sistemu. Oblasti so sicer ukinile nekdanje dopolnilno zavarovanje in ga nadomestile z obveznim prispevkom v enotni višini 35 evrov, predloga trajnih rešitev pri financiranju pa javnosti še niso predstavili.
Tajnikar: Zakon bi moral biti en sam
Po besedah ekonomista Maksa Tajnikarja v vsakem primeru ni dobro, da enako področje urejata dva temeljna zakona, torej o zdravstveni dejavnosti ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. »Zakon bi moral biti en sam,« je prepričan. V obstoječih dveh zakonih je napisanih bistveno preveč stvari, dodaja sogovornik, s spreminjanjem iz mandata v mandat pa se ta težava le še zaostruje. V zakonu, kjer bi bilo treba vsebine urejati povezano, bi morali povedati bistveno, meni sogovornik, vse drugo pa urediti s podzakonskimi akti.
V predlogu nove zakonodaje Tajnikar prepoznava tudi prelaganje nekaterih funkcij upravljanja in vodenja na ZZZS, ki te vloge v javnem zdravstvu v resnici nima. Upravljalsko-vodstvene norme bi morali po njegovi oceni namesto tega urejati pod okriljem holdinga, v katerega bi bili vključeni izvajalci zdravljenj v javni mreži. »Če bi imeli en zakon, bi bilo jasno, kdo ima kakšno funkcijo,« je pristavil.
