Ustavni sodniki so po naših informacijah že pripravili odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol. O tem vprašanju so odločali na zadnji seji pred uveljavitvijo ukrepov zaradi koronavirusa, trenutno pa naj bi potekalo pisanje ločenih mnenj. Po dostopnih informacijah – o tem je poročal tudi tednik Reporter – naj sodniki ne bi ugodili pobudnikom, staršem otrok, ki obiskujejo zasebne šole. Ti so od ustavnega sodišča pričakovali, da bo samo določilo način in obseg financiranja zasebnih osnovnih šol ter da bo državi predpisalo 100-odstotno financiranje vseh dejavnosti tako obveznega kot razširjenega programa (jutranjega varstva, dopolnilnega in dodatnega pouka ter podaljšanega bivanja). Kot je znano, ureditev tega vprašanja od leta 2014, ko je bila sprejeta prejšnja odločba ustavnega sodišča, zaradi političnih nestrinjanj ni bila mogoča.
Po dostopnih informacijah naj bi večina sodnikov zdaj odločila namesto politike, določili pa naj bi manj kot 100-odstotno financiranje obeh vrst programov. Takšno informacijo je včeraj na družbenem omrežju twitter objavila tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Vendar tega včeraj ni bilo mogoče natančneje preveriti. Z ustavnega sodišča nam do zaključka redakcije na vprašanja v zvezi z odločanjem in o predvidenem datumu objave odločbe niso odgovorili.
Iz dokumentacije primera je sicer razvidno, da je ustavno sodišče že novembra zaprosilo ministrstvo za izobraževanje za pojasnilo, kaj v zasebnih šolah šteje kot javno veljavni program. Zakon o osnovni šoli namreč za zasebne šole določa manjši nabor učnih predmetov kot za javne šole, za zasebne šole, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori…), pa obveznih predmetov sploh ne določa. Dovoljuje jim prosto oblikovanje programa, če le zagotavljajo pridobitev minimalnih znanj, ki učencem omogočajo, da zaključijo osnovno šolo. Po interpretacijah naših sogovornikov naj bi ustavne sodnike primerjava obsega predmetov zanimala zato, da bi »izračunali«, kolikšen del obveznosti javnih šol morajo izpolnjevati zasebne šole.
Menjava sodnikov
Bivši minister za izobraževanje Jernej Pikalo je lani novembra ustavnemu sodišču potrdil, kar je razvidno tudi iz zakona – da zasebne šole izpolnijo pogoj za pridobitev javno veljavnega programa že z manjšim naborom predmetov oziroma z zagotavljanjem minimalnih znanj.
Kot je znano, pobudniki izenačitve financiranja zasebnih šol s financiranjem javnih šol trdijo, da razlikovanje med šolami na podlagi nabora predmetov ni dopustno, saj da vse šole učence pripeljejo do enakega rezultata – zaključka osnovne šole. Le da nekatere zasebne šole ta cilj dosežejo na drugačen način, bodisi z manj učnimi predmeti bodisi z drugačnimi predmeti ali drugačno organizacijo pouka. Po njihovem mnenju je osnova za financiranje izvajanje javno veljavnega programa. Tega pa izvajajo tako javne kot zasebne šole, pravijo.
Kot smo že poročali, je v odločanju na ustavnem sodišču lani jeseni prišlo do začasnega zastoja, saj so v zadevi zamenjali sodnika poročevalca: Marijana Pavčnika je zamenjal Rok Čeferin. Med zagovorniki 100-odstotnega državnega financiranja zasebnih devetletk je ob tem zakrožilo razmišljanje, da se je Pavčnik mestu poročevalca odrekel, ker za svoj predlog med ustavnimi sodniki ni dobil večinske podpore. Po teh navedbah naj bi šel Pavčnikov predlog na roke pobudnikom ustavne presoje, smo poročali v Dnevniku.
Politični prepadi
V vmesnem času je na ministrstvu za izobraževanje začela delovati tudi delovna skupina, sestavljena iz strokovnih članov – predstavnikov zavoda za šolstvo, javnih in zasebnih šol ter pedagoških sindikatov – ter predstavnikov vseh parlamentarnih strank. Skupina naj bi našla kompromisno rešitev za financiranje zasebnih šol, ki bi bila sprejemljiva vsaj za minimalno večino poslancev v parlamentu. Vendar je bilo že iz prvih pogovorov, ki so potekali v okviru te skupine, razvidno, da bo kompromisno rešitev zaradi političnih razlik zelo težko doseči. Na eni strani sta bili stranki SD in Levica, ki sta predlagali, da bi obvezni program financirali v celoti, razširjenemu pa ne bi namenili nič. Tudi v SAB so vztrajali, da za dokončanje javno veljavnega programa učencem ni treba hoditi k dopolnilnemu pouku, dodatnemu pouku in v jutranje varstvo. LMŠ bi poleg obveznih plačala še nekatere dejavnosti razširjenega programa, v SMC, ki ji pripada nova ministrica za izobraževanje Simona Kustec, pa bi financirali tudi podaljšano bivanje za učence od prvega do petega razreda. DeSUS se je prav tako izrekel za kompromis, SDS in NSi pa ne. Prepričanje obeh strank je, da mora država zasebnim šolam plačati tako obvezni del programa kot tudi razširjeni del. SDS je bila o tem celo tako močno prepričana, da ni hotela sodelovati v delovni skupini. Ta se po menjavi vlade ni več sestala, nova koalicija pa ureditve financiranja zasebnih šol v koalicijski pogodbi sploh ni omenila.
