Ob plačni reformi, ki bo zdravstveno blagajno po zadnjih ocenah na letni ravni stala okoli 200 milijonov evrov, je možnosti širitev in uvajanja novosti v javnem sistemu trenutno manj kot sicer. Za spremembe, ki so že dorečene, bo kljub vsemu na voljo blizu 100 milijonov evrov dodatnih sredstev, ugotavlja Vlasta Mežek, generalna direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje. »Je pa zaradi plačne reforme manevrskega prostora bistveno manj,« je dodala.
Pri financiranju nameravajo dodatno spodbujati prve preglede pacientov, je razvidno iz današnje predstavitve smernic za zdravstveno politiko v prihodnjem letu. »Vse gre v smeri boljše dostopnosti oziroma spodbud izvajalcem, da opravijo več programov, da zagotovijo hitrejšo obravnavo in s tem vstop pacientov v zdravstveni sistem,« je spremembe pri plačevanju zdravljenj, ki jih predvidevajo v zdravstvenem resorju, opisala Vlasta Mežek.
Seznam nujnih diagnoz
Na nekaterih področjih- gre za ortopedijo, gastroenterologijo, radiologijo in oftalmologijo- bo stroka pripravila seznam diagnoz, za katere je smiselna določena stopnja nujnosti pri napotitvi. Stopnje nujnosti vplivajo na razvrščanje pacientov na čakalnih seznamih. Pri stopnji »zelo hitro« je dopustni rok na primer 30 dni, pri stopnji »hitro« 90 dni, pri stopnji »redno« pa 180 dni od uvrstitve na čakalni seznam. Stroka bo torej predvidela, kdaj mora posameznik čim prej vstopiti v zdravstveni sistem, je pojasnila Vlasta Mežek. V primeru kardiologije so tak pristop v zdravstvu že uvedli. Zdravnik bo o nujnosti pacientovega stanja sicer še vedno tehtal sam, zagotavljajo v zdravstvenem resorju. »Predvsem vidimo to kot orodje oziroma olajšanja dela specialistom družinske medicine, ki se morajo odločiti, kakšno stopnjo nujnosti bi napisali na napotnico,« je pristavila generalna direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko.
S smernicami za zdravstveno politiko so glede na njena pojasnila tokrat pohiteli, da bi imeli izvajalci zdravljenj in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije dovolj časa za usklajevanje in prihodnji dogovor. Spomnimo, da je vlada v zadnjem obdobju vsakoletne finančne okvire zdravstva določala z uredbami, ki so nadomeščale nekdanje splošne dogovore o financiranju.
