Štirje poslanci NSi, in sicer Janez Žakelj, Jožef Horvat, Jernej Vrtovec in Matej Tonin, so se znašli v predkazenskem postopku, je sporočil predsednik stranke NSi Matej Tonin. Poslanci in predsednik stranke NSi naj bi po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika zlorabili svoj položaj, ker so na seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) glasovali za sklep, da se na policiji opravi nenapovedani nadzor.
Nezakonito prisluškovanje?
Tonin je pojasnil, da je Knovs v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb odredil nadzor na policiji zaradi indicev, da se v medijsko izpostavljenih zgodbah brez sodne odredbe nezakonito prisluškuje določenim posameznikom. Zatrjuje še, da je Knovs nadzor opravil zakonito in v skladu s parlamentarno prakso ter v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb.
»Zdi se nam absolutno nesprejemljivo in pritlehno, da del vladnih spletkarjev zlorablja policijo za politične obračune z opozicijo, in to na točkah, kjer je opozicija delala v skladu z zakonom. Prepričani smo, da ta stvar na sodišču ne more iti skozi, je pa jasno, da se nas na takšen način zaposluje ter da se na tak način troši naš in davkoplačevalski denar. Vladna koalicija nas želi namreč zavesti oziroma zaposliti s temami, ki nimajo nobene resne zgodbe,« je zatrdil Tonin. Napovedal je, da bodo v poslanski skupini o zlorabah slovenskih represivnih organov in boju zoper opozicijo obvestili evropske institucije.
Da je bil nadzor opravljen po vseh pravilih in zakonito, je zatrdil tudi predsednik Knovsa Janez Žakelj. »Člani Knovsa o ugotovitvah nadzora niso seznanjali lastnikov telefonskih številk. Zase lahko to stoodstotno trdim, drugi pa so mi to tudi zagotovili,« je pojasnil Žakelj, ki problem vidi v tem, da so številke »ušle s policije«.
Informacije o vplivnem članu NSi
Pooblaščena skupina Knovsa je namreč novembra 2023, torej takoj po tako imenovani aferi Dars, ki je izbruhnila konec oktobra tistega leta, opravila izredni in nenapovedani nadzor na generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Pooblaščena skupina Knovsa naj bi zahtevala tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja konkretnim telefonskim številkam vpletenih v to afero, med katerimi sta tudi nekdanji prvi mož Darsa Valentin Hajdinjak in nekdanji vodja področja vzdrževanja na Darsu Damijan Jaklin, oba dolgoletna člana NSi.
Predsednik Knovsa Janez Žakelj je sprva sicer zatrjeval, da so nadzor opravili na podlagi anonimno podanih prijav, kjer so dobili tudi telefonske številke, nato pa je izjavo spremenil in dejal, da je bil vir zaščiten. Pri tem je vztrajal tudi potem, ko je portal 24 ur poročal, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo. Danes je Žakelj znova opozoril, da je »dolžnost Knovsa, da opravi nadzor, če mu kateri koli državljan sporoči, da ima občutek, da se nad njim izvaja nezakonite preiskovalne ukrepe«.
Koalicija je tedaj ocenila, da vse kaže na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Sledili so tudi pozivi k razmisleku Žaklja o odstopu. V SDS pa so menili, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten.
