S plačno reformo v javnem sektorju so na površje priplavale različne nove anomalije. Med najbolj razočaranimi so zaposleni v socialnem varstvu, zlasti iz nekdanje plačne skupine J, ki so bili že pred tem med najslabše plačanimi. Nova reforma pa jim, kot smo opozorili v Dnevniku, ni prinesla občutno višjih plač, temveč nekaterim celo nekoliko nižjo. Razlog je ukinitev tako imenovanega začasnega posebnega vladnega projekta za plačno skupino J v zdravstvu in socialnem varstvu, v sklopu katerega je dodatek za povečan obseg dela lahko znašal do 150 evrov bruto. To pa je več, kot je nekaterim zaposlenim prinesla prevedba plač na novo plačno lestvico. Čeprav je njihova osnovna plača resda višja (nad minimalno), neto izplačilo v primerjavi s primerljivim mesecem pred reformo ni bilo nujno višje. To v že tako kadrovsko podhranjeni dejavnosti povzroča dodatne odhode zaposlenih, so opozorili v socialnih zavodih. Podobno velja za nekatere zaposlene v zdravstveni negi, kjer prav tako ne skrivajo nezadovoljstva, da je bilo zvišanje plač bistveno manjše kot v primerljivih poklicih.
Preverili smo, ali in kakšne rešitve so na vidiku ter kdaj jih bodo razočarani zaposleni občutili.
