Slovenija je tik pred sprejemom zakona o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD), ki ga trenutno usklajujeta ministrstvo za delo in ministrstvo za solidarno prihodnost. Gre za zakon, ki po oceni gosta na kongresu ekonomske demokracije Jamesa Bonhama, predsednika Employee Ownership Foundation in ameriške nacionalne mreže podjetij, ki so v lasti zaposlenih, obeta eno izmed bolj naprednih zakonskih ureditev področja lastništva zaposlenih.
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo (IED), nam je pojasnil, da je namen zakona sistemizacija in ustvarjanje spodbudnih pogojev za model lastništva, ki je pri nas že prisoten, vendar brez jasnih meril. Odločitev za takšen model je zato tvegana tako za zaposlene kot za banke, ki nerade odobrijo kredit, kadar ekonomski modeli niso jasno definirani. »Da zaposleni odkupijo podjetje, je potreben čudež. Lastnik se mora odločiti, da jim ga proda. Za to pa so nujna jasna pravila in zakonski okvir. Zakon, ki se sprejema v Sloveniji, bo olajšal takšne čudeže,« je še povedal Bonham. Ob tem je posvaril, da je redko kateri zakon popoln od začetka. Potem ko so na primer v ZDA leta 1974 sprejeli zakonodajo o lastništvu zaposlenih, je bila ta deležna še 17 dopolnitev.
»Predstavljam krovni organizaciji, v katerih je okoli 6000 podjetij. V njih je zaposlenih 14 milijonov Američanov, ki so obenem tudi solastniki. To je desetina vseh zasebnih delovnih mest v ZDA. Ta podjetja so samo lani zaposlenim izplačala skupaj 175 milijard dolarjev. To pa je, za primerjavo, trikratnik slovenskega BDP. To vam govorim, da bi razumeli, da lastništvo zaposlenih ni neki teoretski ali obskurni model lastništva. To je zelo konkurenčen in dokazano učinkovit poslovni model, ki cveti v najbolj konkurenčni ekonomiji na svetu,« se je pohvalil Bonham.
Srebrni val prihaja
Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo opozarjajo, da je bil velik del malih in srednjih podjetij ustanovljen v začetku devetdesetih let in da se bo v naslednjih desetih letih cela generacija lastnikov upokojila. Ta fenomen imenujejo »srebrni val«. V raziskavi, ki sta jo pripravili ekonomska fakulteta in fakulteta za družbene vede, so ugotovili, da je 55 odstotkov lastnikov približno 5000 srednjih in malih podjetij starejših od 56 let, samo devet odstotkov jih ima potomce, ki jih zanima prevzem podjetja. Kar 65 odstotkov lastnikov v Sloveniji torej po teh podatkih nima nasledstvenega načrta.
V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki so jih zaposleni odkupili. Veliko takšnih je na območju občin Žiri in Železniki. To so recimo Alples, Domel, M-Sora in tiskarska družba Etiketa iz Žirov. Primož Kokalj, direktor in solastnik Etikete, nam je povedal, da imajo zaradi neurejenega področja problem z upokojevanjem lastnikov. »Podjetje je že vsaj od privatizacije naprej v lasti zaposlenih. Naš trenutni cilj je, da se delež lastnikov zmanjša. Namreč, naši lastniki, torej zaposleni, odhajajo v pokoj. Tako imamo že 55 odstotkov lastnikov v pokoju in ti niso enako zavzeti kot zaposleni. Hkrati pa nimamo modela, ki bi vzpostavil notranje lastništvo na dolgi rok, da bi z mladimi zaposlenimi vzdrževali to notranje lastništvo,« je pojasnil.
Kokalj je kot pomembno prednost predlaganega modela lastništva izpostavil tudi večjo motiviranost zaposlenih, ki jim je cilj, da podjetje raste skupaj z lokalnim okoljem. »Tu se ponuja alternativa, da iz presežnih dobičkov z manj zapleti odkupimo delnice. Z zakonom, ki je trenutno v usklajevanju, takšen poslovni model ne bo več neka posebnost, ampak bo zakonsko urejen in jasno definiran. Obetajo se davčne spodbude in tudi banke se bodo lažje odločile za odobritev kredita,« je še dodal.
